"Čas je, da se zadruge zavemo odgovornosti, ki ji imajo do svojih članov, do svojih kmetov, da smo tudi svetilniki poslovnega napredka," je na na novinarski konferenci pred začetkom kongresa dejal predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Želi si, da bi kongres posvetili temu, kaj želijo postati v prihodnosti – sodobne, dovršene in uspešne zadruge po meri kupca ter zahtevnega globalnega trga. Po besedah predsednika zveze je prihodnost že tu in stopiti je treba na vlak digitalne transformacije ter tako pripraviti zadruge in kmetije na prihodnost.

Kot je Florjančič dejal na uradni otvoritvi kongresa, je prisotnost visokih predstavnikov države na dogodku pokazatelj, da so zadružniki priznani in spoštovani. Častni gost kongresa je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je uvodoma spomnil na skrbi glede preskrbe s hrano na začetku epidemije covida-19. To po mnenju premierja nakazuje, da hrana ni zgolj neki produkt, ampak je strateška surovina. Brez elektrike je težko, a brez hrane se ne da preživeti, zato je delo zadrug več kot zgolj gospodarska dejavnost, je strateška dejavnost, je povedal predsednik vlade.

Janša je med drugim opozoril tudi na nesorazmerja v verigi proizvodnje in prodaje hrane. Ob tem je dodal, da odgovori na to niso vedno preprosti, saj se pri tem spopadata dva principa, princip tržnega gospodarstva in princip strateškega pomena. Po besedah premierja pa zadruge veliko naredijo za to, da je ta problem lažje rešljiv. V prihodnjem poslovnem modelu, z uvajanjem novih tehnologij, digitalizacije in pametnih vasi je možno iskati odgovore tudi na te izzive, je še dejal.

Nove priložnosti naj bi prinesla novela zakona o zadrugah

Tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je spomnil na začetke epidemije, ko so na ministrstvu zaskrbljeno spremljali zaloge hrane. Epidemija nas je po besedah ministra marsikaj naučila, med drugim tudi to, da je za osnovno prehransko varnost potrebno povezovanje, sodelovanje in oblikovanje verig. Lep dokaz, da je sodelovanje in povezovanje temelj našega prihodnjega kmetijstva, je po njegovih besedah mlečni sektor. Ta je namreč po oceni ministra znal odgovoriti na izzive krize in je deloval praktično nemoteno naprej. Kot je dejal Podgoršek, bodo po epidemiji na vrsti kmetje in zadružniki, da začnejo v verigah oblikovati poslovne procese in modele, da bodo lahko zagotavljali primerne cene po celotni verigi.

Janša in Podgoršek sta spregovorila tudi o predlogu novele zakona o zadrugah, ki je trenutno v DZ-ju. Ta med drugim prinaša opredelitev zadrug s posebnim pomenom, s čimer želijo nagraditi tiste zadruge, ki naredijo nekaj več v svojem okolju, je dejal Podgoršek. S tem želijo zadrugam dati priložnost, da postanejo najboljši v svojih lokalnih okoljih, je še pojasnil minister.

Položaj glede digitalizacije ni rožnat

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andreja Čuša smo ponovno priča razmahu zadružništva. Zadruge predstavljajo številne priložnosti tudi na področju energetike in turizma, predstavljajo pa tudi alternativni ekonomski model, ki tudi prekarnim delavcem omogoča združevanje in skupen nastop na trgu.

Primož Banovec z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki pripravlja krovni dokument za digitalno transformacijo kmetijskih in gozdarskih zadrug, je na novinarski konferenci glede digitalizacije zadrug opozoril, da situacija ni rožnata. Za začetek bo potrebno večje poenotenje uporabe novih tehnologij, ker se le tako lahko omogoča širjenje digitalizacije v naprednejše strukture, je poudaril. Člani zadružne zveze so na novinarski konferenci med drugim poudarili, da je digitalizacija pomembna tudi z vidika vzpostavljanja komunikacije med potrošniki in zadrugami.