Jašovič je o položaju banke govoril na seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ, dokapitalizacijo pa bo banka po njegovih besedah potrebovala zaradi spremenjene regulative o kapitalski ustreznosti in pričakovanih zahtev po njenem dvigu.

Kot je zatrdil, je kapitalska ustreznost NLB-ja trenutno nad tisto, ki jo predpisuje zakon in znaša osem odstotkov. Matična banka ima namreč po njegovih besedah kapitalsko ustreznost 10,4 odstotka, skupina NLB pa 10,6 odstotka. Vsekakor pa je treba, kot je dejal, pri tem upoštevati tudi napovedane spremembe bančne regulative v zvezi s kapitalom, ki gredo tudi v smeri drugačne obravnave hibridnih instrumentov. Slednji so mešanica med dolžniškim in lastniškim kapitalom in so se do zdaj obravnavali kot kapital.

Takšnih instrumentov ima NLB za 800 milijonov evrov, zapadli pa naj bi do leta 2015. Ker v kratkem ne bodo več šteli za kakovosten kapital prvega reda, jih bo treba nadomestiti s prvovrstnim kapitalom, pojasnjuje Jašovič.

Nov načrt za dokapitalizacijo v pripravi
Vpisovanje novih delnic v okviru 250 milijonov vredne dokapitalizacije bi se moralo začeti 28. decembra lani, a so se nato zgodile spremembe v časovnici izvedbe. Uprava se že ukvarja z novim načrtom zanjo, nato bo predstavljen nadzornemu svetu, če ga bo ta sprejel, pa tudi lastnikom. Uprava si želi, da bi pri dokapitalizaciji sodelovali vsi lastniki, a se zaveda, da v trenutnih razmerah to ni preveč verjetno, je še povedal Jašovič.