"NLB bi brez enkratnih dogodkov, predvsem oslabitve kapitalske naložbe v LHB v višini 32 milijonov evrov, lani ustvaril dobiček tudi po oblikovanju rezervacij v višini 28,5 milijona evrov. Izguba skupine NLB pa bi bila pol manjša," je po seji nadzornega sveta povedal predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič.

Zdaj bodo revidirali načrte za letos in pripravili strategijo skupine NLB za prihodnje obdobje. Od napovedane strategije bo odvisno tudi to, ali se bo banka širila ali krčila ter na katerih trgih oziroma področjih. Strategijo bodo morali podpreti tudi lastniki. "Lahko pa povem, da letos načrtujemo pozitivno poslovanje," je dejal Jašovič.

Kriza udarila po bančnem trgu v Sloveniji
Finančna in gospodarska kriza sta, kot prihaja na plano zdaj, močno prizadeli bančni trg v Sloveniji. Lanske poslovne rezultate je konec preteklega tedna že objavila druga največja slovenska banka, NKBM, ki pa ji je, čeprav je, tako kot druge banke, večji del dobička zaradi poslabšanja kreditnega portfelja namenila za rezervacije in slabitve, lansko leto uspelo končati z 12 milijoni evrov dobička.

LHB Frankfurt - rana NLB-ja
Težave NLB-ja so, kot kaže, večje. Na negativen poslovni rezultat so vplivale višji obseg rezervacij in oslabitve, dokončen udarec pa je največji slovenski banki zadalo poslovanje LHB Frankfurt.

Dobiček skupine NLB naj bi sicer lani znašal okoli 230 milijonov evrov, banka pa naj bi si v plus zapisala 170 milijonov evrov. A se je nova uprava banke (po Veselinovičevem odhodu jo od lanskega oktobra vodi Božo Jašovič) ob visokih rezervacijah odločila za prevrednotenje kapitalskih naložb. Ta naj bi po neuradnih informacijah znašala okoli 40 milijonov evrov, od česar naj bi jih 35 milijonov odpadlo na LHB Frankfurt. Prav zaradi odločitve o prevrednotenju naj bi namreč rezultat pod črto poslovanja dobil negativni predznak.

Po pisanju Dnevnika naj bi lani negativno poslovale tri banke iz skupine NLB; že omenjena LHB Frankfurt, NLB Sofija in NLB Srbija Beograd. Vendar pa naj bi izguba zadnjih dveh znašala le dva milijona evrov, medtem ko naj bi razvpita LHB Frankfurt skupaj s svojimi odvisnimi družbami ustvarila za 60 milijonov evrov izgube. Po pisanju Dnevnika naj bi prav LHB Frankfurt kreditirala nekatere "tajkunske in gradbene posle", pri čemer se omenjajo predvsem Istrabenz, Gradis Celje, Maksima Holding in MTB. Poleg vsega ima LHB še za 6,4 milijona evrov terjatev do banke Lehman Brothers v stečaju.

Križanič: Likvidnostni količnik NLB-ja je še dovolj visok
"Kljub vsemu pa se bo pokazalo, vsaj po podatkih, ki so dostopni meni, da je NLB stabilna banka," je NLB na tiskovni konferenci po seji vlade v bran vzel finančni minister Franc Križanič. Sama izguba še ne zahteva dokapitalizacije, je prepričan minister, ta je bila načrtovana, zato da bi banki omogočila boljši, agresivnejši nastop na trgu. Kako bo izpeljana, še ni znano, Belgijcem pa bodo morali po ministrovem mnenju ponuditi kaj, kar jim bo koristilo, pri čemer je omenil prednostno delnico.

"Če bomo morali nastopiti kot lastnik, bomo nastopili kot lastnik"
Minister je poudaril ,da je po podatkih, ki jih ima, likvidnostni količnik NLB-ja dovolj visok, da potrebe po dokapitalizaciji iz tega razloga ni. Dejal je, da bo nadzporni svet "resno proučil, od kod prihaja izguba", država pa bo, "če bomo morali nastopiti kot lastnik", to tudi storila.

Na vprašanje, zakaj se še splača vlagati v NLB, je Križanič dejal, da je NLB ne le rastoča, ampak tudi sistemska banka, kar pomeni, da je od nje odvisno normalno delovanje države. Poleg tega je postala sistemska banka tudi v nekaterih državah jugovzhodne Evrope, in prav zato bo treba, če se bo za to izkazala potreba, pristopiti tudi k dokapitalizaciji podružnic, saj bi sicer njene težave lahko poglobile krizo v državah, v katerih posluje.

KBC še vedno pripravljen sodelovati v dokapitalizaciji
Belgijski KBC je medtem sporočil, da je še vedno pripravljen sodelovati pri dokapitalizaciji NLB-ja, vendar se bodo o tem odločili na podlagi pogojev in donosnosti naložbe, kar bodo ocenili na podlagi nove strategije NLB-ja. Tako je dejal član nadzornega sveta NLB-ja in član uprave KBC-ja John Hollows, ki je hkrati opozoril, da so se Belgijci pri Evropski komisiji zavezali, da bodo nestrateške deleže prodali. "Sem sodi tudi delež v NLB-ju," je dodal.

Rezervacije, slabitve, nič kreditiranja, nič svežega pretoka denarja ...
Ne le NLB, tudi druge slovenske banke so se zaradi krize znašle v nevarnem vrtincu, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. Banke vse svoje sile namreč usmerjajo v ohranjanje svoje kapitalske ustreznosti. V ta namen torej gredo tako depoziti kot sredstva za morebitno dokapitalizacijo, posledica te faze pa je izpad kreditiranja gospodarstva, kar pomeni, da svežega pretoka denarja ni. Krog je tako sklenjen. Lani se je kreditiranje gospodarstva tako zmanjšalo kar za 150 milijonov evrov.