Znano je, da so si nepremičninski investitorji pri bankah izposodili več kot tri milijarde evrov, vendar kot je v začetku leta dejal finančni minister Franc Križanič, razlogov za skrb ni, saj finančni trg še ni ogrožen. Mediji pa so se v zadnjih dneh razpisali o tem, da naj bi (sicer po neuradnih podatkih, ki jih je direktorica Vegrada Hilda Tovšak zanikala) NLB zaradi nezmnožnosti vračanja posojil Vegradu, ki ima trenutno blokiranih več poslovnih računov, zasegla stanovanja v Celovških dvorih.

Tako smo se na MMC-ju z vprašanji, ali je tovrstna praksa nekaj običajnega, kakakšne bi bile posledice za bančne bilance in sama gradbena podjetja, obrnili na predstojnika Instituta za finance in bančništvo mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete, dr. Timoteja Jagriča.

Gre za zahteven postopek
Po njegovih besedah je zaseg nepremičnin skrajni ukrep v postopku izterjave, če je posojilojemalec svoja posojila zavaroval z nepremičninami, in tako ni niti neobičajen niti nepričakovan. Vendar pa gre po Jagričevih besedah za zahteven postopek, katerega potek je odvisen predvsem od oblike kreditne pogodbe in pravnega sistema v državi. Hkrati pa bi bila tovrstna poteza banke po mnenju našega sogovornika "izjemno negativen signal za preostale partnerje podjetja".

Tovrstni ukrepi bi, kot pravi Jagrič, lahko sprožili tudi t. i. učinek domin, torej bi lahko banki, ki bi se prva odločila za zaseg nepremičnin zaradi nevrnjenih posojil sledile tudi druge. "Ključno vprašanje je, koliko so banke dejansko kontaminirane s slabimi posojili gradbenikom. Slovenski bančni sistem je izpostavljen do gradbenega sektorja v višini okrog 3 milijard evrov, od tega NLB za skoraj 1,5 milijarde evrov (850 milijonov evrov prek kreditov, 600 milijonov evrov pa prek poroštev)," poudarja naš sogovornik in dodaja, da bi po najbolj črnem scenariju, torej izpadu vseh gradbenih posojil to lahko pomenilo, da bi banke postale kapitalsko neustrezne. Vendar kljub temu Jagrič meni, da bančni sistem ni ogrožen do te mere, da bi bila vprašljiva njegova stabilnost.

Banke bi morale upoštevati tudi "črne scenarije"
"Učinek na bančne bilance je odvisen od uspešnosti prodaje zaseženih nepremičnin in razmerja med vrednostjo nepremičnine ter nevrnjenim delom kredita," pravi Jagrič in spomni na nov kapitalski sporazum Basel II, ki dopušča bankam, da same ocenjujejo tveganje, ki izhaja iz tega razmerja s pomočjo parametra LGD (loss given default). V nadaljevanju pojasnjuje, da Basel II predvideva tudi ocenjevanje t. i. downturn LGD, kar pomeni, da bi banke že ob odobravanju posojil morale upoštevati vrednosti zavarovanj (v tem primeru nepremičnin), ki bi veljale v času recesije.

Banke lahko ustanavljajo hčerinske nepremičninske družbe
Ob morebitnem zasegu nepremičnin gradbenim podjetjem pa bi lahko banke za prodajo le-teh ustanavljale tudi nepremičninske družbe. Ustanavljanje tovrstnih hčerinskih družb po besedah Jagriča niso nič neobičajnega oz. so ekonomsko upravičene. Tako bi se banka namreč lahko izognila pretirani škodi, ki bi jo imela s takojšno prodajo in s tem "navidezno čistila bilanco in zagotavila kapitalsko ustreznost."