Struktura gospodarske rasti nakazuje, da je okrevanje še naprej negotovo, saj je imela največji prispevek k rasti sprememba zalog. V Sloveniji se je v tretjem četrtletju BDP povečal za en odstotek, medletni padec pa ostaja med največjimi v Evropski uniji (- 8,3 odstotka). V Sloveniji je bila rast BDP-ja predvsem posledica krepitve izvoza in izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti, oboje pa medletno ostaja na precej nižjih vrednostih od lanske, opozarjajo v Uradu za markoekonomske analize in razvoj.

Več brezposelnih
Tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju se je nadaljevalo poslabševanje kazalnikov na trgu dela, vendar je bilo povečanje števila brezposelnih novembra nekoliko nižje kot oktobra. Bilo jih je 95.446, kar je 50,6 odstotka več kot novembra lani.

Septembra se je zvišala povprečna plača na zaposlenega, devetmesečna rast pa je bila v primerjavi z lanskim letom prepolovljena. Bruto plača na zaposlenega se je zvišala za 1,3 odstotka, medletno pa je bila višja za 2,4 odstotka. Minimalno plačo je prejemalo tri odstotke oziroma 20.000 zaposelnih pri pravnih osebah.

Banke in podjetja neto plačniki posojil
Posojilna aktivnost domačih bank je bila oktobra razmeroma nizka. Banke so odobrile posojila v neto višini 24,3 milijona evrov, še naprej se bolj zadolžuje prebivalstvo, podjetja in nefinančne istitucije pa so neto plačniki posojil. Tudi banke nadaljujejo neto odplačevanje posojil, izdajajo pa tudi obveznice z državnim jamstvom, preko katerih so letos pridobila dve milijardi evrov sredstev, a tudi ta niso spodbudila večje kreditne aktivnosti.

Javnofinančni prihodki so se v prvih osmih mesecih letos znižali za 6,5 odstotka, odhodki pa so se zvišali za 10 odstotkov. Javnofinančni primanjkljaj se povečuje iz meseca v mesec in je v osmih mesecih znašal 1,2 milijarde evrov, še ugotavlja Umar.