V primerjavi z majem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,4 odstotka.

K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 6,7 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih. Sledile so 4,9-odstotne podražitve raznovrstnega blaga in storitev, ki so dodale 0,4 odstotne točke.

Cene storitev so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,2 odstotka, cene blaga pa za 0,2 odstotka. Poltrajno blago se je podražilo za 1,5 odstotka in blago dnevne porabe za 0,3 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,4 odstotka.

V medletni primerjavi so se najizraziteje pocenili električna energija, plin in druga goriva, in sicer za 7,7 odstotka, ki so inflacijo ublažili za 0,6-odstotne točke.

Cene življenjskih potrebščin so se v prvem letošnjem polletju zvišale za 2,3 odstotka, v istem obdobju lani pa za 4,9 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju nižji kot lani, javni dolg 70,7 odstotka BDP-ja

Sorodna novica Slovenija je na lestvici konkurenčnosti izgubila še štiri mesta

Javnofinančni primanjkljaj je v prvem letošnjem četrtletju znašal 309 milijonov evrov oz. dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je objavil statistični urad. S tem je bil nižji kot pred letom dni, ko je nanesel 448 milijonov evrov oz. 3,1 odstotka BDP-ja

Javni dolg je bil konec marca pri 45,4 milijarde evrov oz. 70,7 odstotka BDP-ja.

Kljub primanjkljaju je bila rast skupnih prihodkov države na začetku leta za 2,8 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov.

V sektorju država je bilo že trinajsto četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 7,061 milijarde evrov in so bili medletno višji za 725 milijonov evrov oz. za 11,4 odstotka.

Skupne prihodke so nominalno najbolj povečali socialni prispevki, ki so se medletno zvišali za 352 milijonov evrov ali za 14,2 odstotka. Davčni prihodki so se povečali za 261 milijonov evrov ali za 8,7 odstotka. Med temi so se najbolj povečali prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 138 milijonov evrov ali za 7,6 odstotka. Prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje so se okrepili za 124 milijonov evrov ali za 10,5 odstotka. Prihodki od obresti so se povečali deveto četrtletje zapored, in sicer so se tokrat za 36 milijonov evrov ali za 42 odstotkov.

Skupni izdatki države so znašali 7,370 milijarde evrov in so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišali za 586 milijonov evrov ali za 8,6 odstotka.

V letni primerjavi so se najbolj povečala sredstva za zaposlene, in sicer za 291 milijonov evrov ali za 16,9 odstotka. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila višja za 285 milijonov evrov ali za 10,7 odstotka, vmesna poraba pa za 98 milijonov evrov ali za 11,4 odstotka.
Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se okrepili za 71 milijonov evrov ali za 9,3 odstotka. Izdatki za obresti pa so prvič po petih četrtletjih upadli in so bili nižji za 43 milijonov evrov ali za 23,4 odstotka.

Sorodna novica Mrak: Dosedanja priprava reform je bila notranje nedosledna in fiskalno nevzdržna

Konsolidirani bruto javni dolg države, ki je bil ob koncu prvega trimesečja pri 45,4 milijarde evrov, je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nominalno višji za dobre tri milijarde evrov, v deležu BDP-ja pa 1,5 odstotne točke nižji, v primerjavi s koncem lanskega leta pa je bil nominalno višji za 1,7 milijarde evrov, v deležu BDP-ja pa 1,5 odstotne točke višji. Četrtletno se je zvišal predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dolg države na osrednji ravni je znašal 44,5 milijarde evrov ali 69,3 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 1,1 milijarde evrov ali 1,7 odstotka BDP-ja.

Skladi socialne varnosti so bili ob koncu prvega letošnjega četrtletja brez dolga.

Anketna brezposelnost maja znova nižja

Stopnja anketne brezposelnosti je maja znašala 3,2 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot aprila in za 0,5 odstotne točke manj kot maja lani, je danes objavil državni statistični urad.

Statistični urad ocenjuje, da je bilo maja brezposelnih približno 33.000 oseb, starih od 15 do 74 let, od tega 46 odstotkov moških in 54 odstotkov žensk.

Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila 2,8-odstotna, med ženskami pa 3,8-odstotna.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v prvem četrtletju povečal

Stopnja varčevanja gospodinjstev se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 1,9 odstotne točke, njihov razpoložljivi dohodek pa nominalno za 7,3 odstotka, je objavil statistični urad. Sektorja nefinančne družbe in država sta ustvarila primanjkljaj, sektorja finančne družbe in gospodinjstva pa presežek.

Slovensko gospodarstvo je v prvem letošnjem četrtletju v transakcijah s tujino ustvarilo presežek 868 milijonov evrov ali 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Vrednost neposrednih tujih naložb v Sloveniji lani presegla 22 milijard evrov

Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2023 znašale 22,1 milijarde evrov in so se glede na leto prej povečale za 1,8 milijarde evrov oz. za 9,1 odstotka. Največja vlagateljica je bila Avstrija, izhaja iz publikacije Banke Slovenije o neposrednih naložbah. Neposredne naložbe Slovenije v tujini so medtem znašale 9,4 milijarde evrov.

Avstrija kot največja tuja neposredna vlagateljica je imela konec lanskega leta v Sloveniji 21,6 odstotka vseh naložb, vlagala pa je predvsem v predelovalno dejavnost ter dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Sledi Luksemburg (13,1 odstotka) z glavnino naložb v finančno in zavarovalniško dejavnost ter Švica (11 odstotkov) z glavnino naložb v predelovalno dejavnost. Četrta največja vlagateljica v Slovenijo je bila Nemčija (8,7 odstotka) z glavnino naložb v predelovalno dejavnost in dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter peta Hrvaška (7,6 odstotka) z večino naložb v dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, izhaja iz danes objavljene publikacije Banke Slovenije.

K lanskemu povečanju neposrednih naložb v Sloveniji so tuji lastniki največ prispevali z reinvestiranjem dobičkov, vlaganjem v lastniški kapital in s transakcijami povečanja dolžniškega financiranja. Tujim investitorjem je bilo izplačanih za milijardo evrov dobičkov, kar je nekoliko manj kot v letu 2022.

Tuje neposredne naložbe v Sloveniji se sicer vse od leta 2017, od katerega Banka Slovenije v tokratnem poročilu navaja podatke, povečevale. V letu 2017 so znašale 14 milijard evrov, v letu 2021 pa 18,8 milijarde evrov.

Slovenske neposredne naložbe v tujini so se lani povečale za 800 milijonov evrov oz. za 9,7 odstotka. Največ jih je bilo na Hrvaškem, 35,4 odstotka, kjer so prevladovale naložbe v obliki nepremičnin slovenskih gospodinjstev ter investicije v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Sledile so naložbe v Srbiji (20,4 odstotka) in Bosni in Hercegovini (6,7 odstotka), v obeh državah s prevladujočimi naložbami v finančne in zavarovalniške dejavnosti. Četrta največja država prejemnica slovenskih neposrednih naložb je bila Severna Makedonija (5,9 odstotka), kjer so slovenski vlagatelji največ vlagali v finančne in zavarovalniške dejavnosti. Na petem mestu je bila Ruska federacija (5,6 odstotka vseh neposrednih naložb), večinoma z naložbami v predelovalne dejavnosti.

V letu 2023 so slovenski investitorji opravili za 800 milijonov evrov transakcij povečanja neposrednih naložb, večinoma v obliki reinvestiranih dobičkov (400 milijonov evrov), vlaganja v lastniški kapital (200 milijonov evrov) in povečanja financiranja družb v tujini (200 milijonov evrov). Gospodarske družbe v tujini so slovenskim lastnikom lani izplačale 276 milijonov evrov dobičkov, kar je za dobrih 42 odstotkov več kot v 2022.