Da bi si lažje predstavljali, kaj rekordno, že sedmo in verjetno zadnje zaporedno znižanje ključne obrestne mere pomeni za posamezne države, banke, gospodarstva in ljudi na splošno, se je MMC po pojasnila obrnil na ekonomista z ljubljanske ekonomske fakultete Igorja Mastena.

Ključna obrestna mera - vir financiranja bank
"Obrestna mera, ki jo določa Evropska centralna banka za evroobmočje, je obrestna mera, po kateri poslovne banke lahko pridobivajo osnovno likvidnost - denar, ki ga uporabljajo za vsakodnevne posle," pravi Masten. Ključna obrestna mera je torej cena osnovnega vira financiranja za bančne posle, ta cena pa potem vpliva tudi na vse preostale obrestne mere v gospodarstvu.

To po besedah Mastena v praksi omogoča, da lahko banke, če se same ne zadolžujejo, denar ceneje posojajo naprej. "Banke zbirajo vire in te vire posredujejo naprej kot posojila, znižanje obrestne mere za vire pa se tako prenese naprej tudi za znižanje obrestne mere za posojila," dodaja. "To pomeni, da se obrestne mere teh ročnosti, ker tukaj gre za posojila za čez noč, v vseh preostalih, recimo daljših ročnostih, potem ustrezno znižujejo. Morda ne v celotni meri, lahko pa tudi, ampak se vsekakor znižujejo."

Nižji obroki za posojila
Kaj konkretno to prinaša podjetjem in ljudem? Vsakdo, ki ima v Sloveniji posojilo, denimo stanovanjsko ali kakršno koli drugo, kar je seveda vezano tudi na euribor in pribitek, ki ga banka zaračuna za stroške svojega posredništva, bo zanj plačeval cenejše obroke, razlaga ekonomist: "Če gre osnovna obrestna mera dol, se bo znižal tudi euribor, kar pomeni, da bo cenejše posojilo za potrošnike. Tisti, ki posojila že imajo, bodo s tem slej ko prej plačevali nižje obroke, tisti, ki bodo posojila najeli, pa bodo to počeli ceneje."

ECB želi z znižanjem ključne obrestne mere pomagati tudi gospodarstvu, pravi naš sogovornik. Podjetjem namreč omogoča, da lažje vlagajo v svoje proizvodne zmogljivosti, da ceneje najemajo posojila, morebiti potrebna za poplačilo plač zaposlenim ali za nakup materiala, ki ga nato porabijo za svoje izdelke, da jih lahko nato prodajajo naprej.

Več trošenja, več naložb in več zaposlenih
Hkrati je nižja ključna obrestna mera po besedah Mastena namenjena tudi trošenju in naložbam, kot so nakup stanovanja, hiš in stvari, kot so avtomobili, hladilniki, televizije ... "Skratka vse trajne potrošne dobrine se tako financirajo ceneje. In če se financirajo ceneje, je lahko njihova poraba večja in tako ECB enostavno poskuša spodbujati investicijsko in zasebno porabo. Večji sta investicijska in zasebna poraba, več imajo podjetja naročil in več je dela. In če je več dela, imajo podjetja zaposlenih več ljudi in tako naprej," je sklenil.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si