Hrup v pristanišču, svetlobno onesnaževanje in kolone tovornjakov najbolj motijo Koprčane. Ti si želijo, da bi Luka svoje naložbe usmerila bliže Ankaranu, je bilo slišati na včerajšnji javni predstavitvi načrtov Luke Koper. Predstavitev so pripravili v Škocjanskem zatoku, prisluhnila pa ji je približno tretjina mestnih svetnikov, predstavniki krajevnih skupnosti in občinske uprave.

V preteklosti je bila večina naložb usmerjenih v južni del pristanišča, v naslednjih letih pa se bo to razvijalo na severu, bližje Ankaranu. Tretji pomol ni ekonomsko upravičen, kontejnerski terminal, paradnega konja Koprčanov, bodo zato razvijali na prvem pomolu, so sklenili. Za njegovo podaljšanje je vse pripravljeno, a zaradi nasprotovanja občine Koper ena najpomembnejših naložb stoji. Dovoljenja so tudi sicer trn v peti Luke, že nekaj let se ne premakne gradnja dveh novih vhodov, kamor bi se tovornjaki usmerili že pred mestom.

Arheologija in onesnaževanje
Serminski vhod zdaj blokirajo arheološke raziskave. Zanje bi morali odšteti 7 milijonov evrov, a Dars jih ne želi plačati. Zakaj Ankaran dobi dobršen delež koncesije, večino onesnaževanja pa trpi Koper, so spraševali svetniki. Podžupan Peter Bolčič je opozoril: "Rad bi ponovil, da je Luka Koper izredna obremenitev za okolje. Mi se zavedamo, da je izjemno pomembna gospodarska družba za celo regijo, vendar se lahko širi le v strpnem dialogu z lokalno skupnostjo."

V Luki Koper podžupanu odgovarjajo, da so samo lani namenili 40 milijonov za okoljske ukrepe. Predsednik uprave Drago Matič je povedal, da so predlagali ustanovitev stalne delovne skupine, ki bi razpravljala o infrastrukturnih in okoljskih načrtih. Na naše vprašanje o petkovi skupščini je Matič dejal, da gre uprava nanjo neobremenjena: "Rezultati družbe so jasni in transparentni, čeprav se jih želi prikazati v drugačni luči." Na vsa vprašanja in zahteve SDH-ja bomo odgovorili z argumenti, tako kot smo to že večkrat storili, je zatrdil Matič.