Predstavniki zavoda za zaposlovanje so v Ljubljani predstavili sklepe projekta Dostojno delo za vse, katerega cilji so ozaveščanje družbe o pomenu dostojnega dela, usposabljanje za zagotavljanje razmer dostojnega dela, povezovanje ključnih deležnikov na trgu dela in na koncu zagotavljanje dostojnega dela za vse.

Vodja projekta Sabrina Urnaut je pojasnila, da dostojno delo pomeni priložnost za delo s poštenim dohodkom, varnost na delovnem mestu, socialno varstvo za posameznike in družine, možnost za osebni razvoj, socialno vključenost, svobodo izražanja skrbi in težav pri delu, sodelovanje pri odločitvah, povezanih z življenjem delavcev, enake možnosti za vse, stabilnost zaposlitve in še kaj.

Sorodna novica GZS: Od delodajalcev pričakujemo nadstandardno upravljanje človeških virov

"S projektom nam je uspelo spodbuditi razmišljanje širše javnosti o tem, kaj vse dostojno delo je in kaj ni. Predvsem sta pomembna ozaveščenost in zavedanje, da lahko vsak od nas prispeva k uveljavljanju dostojnega dela v skladu s svojimi zmožnostmi," je poudarila.

Z ozaveščanjem in promocijo dostojnega dela so po njenih besedah dosegli več kot 700.000 ljudi, našteli so več kot 1,8 milijona prikazov oglasov in več kot 225.000 ogledov videov.

Živa Štiglic z zavoda je na okrogli mizi z naslovom Dostojno delo v Sloveniji in globalne usmeritve spomnila, da sta bila v okviru projekta izvedena dva dogodka Dan za dvojnika, ki so ju brezposelni lahko preživeli kot dvojniki zaposlenega na delovnem mestu, ki si ga želijo opravljati, ali v podjetju, kjer se želijo zaposliti. Iskalci dela so na ta način dobili priložnost, da preverijo, ali imajo prave predstave o nekem delovnem mestu, delodajalci pa, da spoznajo potencialni kader, je popisala.

Delodajalci so bili, tako Maja Rigač z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenja (OZS), navdušeni nad Dnevom za dvojnika, saj je bila to "zanje dobra promocija poklica". "Kot vemo, se delodajalci spoprijemajo s pomanjkanjem kadra, to je priložnost za promocijo njihovega dela in poklicev, predvsem deficitarnih, tako je bil na primer eden od mentorjev kamnosek," je povedala. Prav to sta potrdila tudi mentorja v okviru dogodka Anja Sever iz Optike Sever in Dušan Presetnik iz Dipexa. Drugi se z "dvojnikoma" tudi pogovarja o zaposlitvi oz. sodelovanju.

Na okrogli mizi je spregovorila tudi Manca Čalič, ki je bila dvojnica zdaj že nekdanjega ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. "Delodajalec mora na delavca gledati kot na investicijo, ne kot na strošek, delavec pa mora znati videti svoje močne strani in jih predstaviti – če sam ne bo znal ceniti svoje vrednosti, je tudi delodajalec ne bo," verjame Manca Čalič, ki se je po tej izkušnji zaposlila na zavodu.

Ne zgolj plačilo, temveč ravnanje z delavcem

Sorodna novica Izkoriščani in nadzorovani delavci v pakirnici rib na Kozini: Šuštarjevi mislijo, da smo mašine

Namestnik generalnega direktorja zavoda Marko Bošnjak pa je poudaril, da Slovenija prihaja v fazo, ko tudi delodajalci začenjajo razumeti, da dostojno delo ni zgolj plačilo, temveč način ravnanja z delavcem. Med temeljnimi postulati zavoda je tudi ta, da vsi, ki iščejo delo, pridejo do dostojnega dela in poštenega plačila. Če ocenijo, da oglas ne prinaša takega dela, ga ne objavijo, je zatrdil.

Udeleženci okrogle mize so komentirali še izkoriščanje delavcev v podjetjih Blumarin in Selea na Kozini; vsi so ga obsodili. Posebej oster je bil Presetnik, sicer tudi predstavnik OZS-ja: "Te stvari so nedopustne, treba jih je obsoditi in tudi najstrožje kaznovati z vsemi sankcijami. Apeliram na pristojne inštitucije, da ukrepajo maksimalno in trdo, ni več pardona in opravičila. Slovenski prostor zajema vse nas. Potreben je končni epilog, ki se mora javno objaviti, da bodo vsi preostali, ki so manjši lumpi, vedeli, kaj sledi. Tu za take ni prostora in jih ne bomo tolerirali."

Bošnjak je povedal, da zavod, ko ima podlago, takoj prekine napotitve k tovrstnim delodajalcem, prav tako jih ob pojavu sumov kršitev naznani inšpekciji.

Projekt Dostojno delo za vse, ki traja od marca 2020 do avgusta 2022, zavod vodi v sodelovanju z OZS-jem, Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti in norveškim zavodom za zaposlovanje. Projekt namreč v vrednosti 82,1 odstotka sofinancira Norveška.