Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pravi, da so se kot pomanjkljivost dosedanjega zakona izkazale preostro definirane vrste gostinskih obratov. Težava je tako nastala s pojavom novih vrst gostinskih, predvsem nastanitvenih obratov, kot so denimo glampingi in druge vrste inovativnih in butičnih vrst bivanja v naravi.

"Razlike med npr. kavarno, slaščičarno, okrepčevalnico so v praksi pogosto nevidne," navajajo na ministrstvu. Vseeno so bile te vrste v podzakonskih aktih zakona še vedno zelo jasno definirane in so imele ponekod tudi negativen vpliv na razvoj inovativne ponudbe. V starem zakonu je bilo problematično tudi določanje obratovalnega časa gostinskih obratov ‒ po novem bi ga gostinski obrati določali samostojno. Občine bi lahko obratovalni čas omejile, a ne na manj kot od 6. do 22. ure.

Pitna voda iz omrežja

Gostinski obrati, ki so priklopljeni na javno vodovodno omrežje, bi morali v skladu s predlogom tudi obvezno nuditi gostom pitno vodo iz vodovodnega omrežja.

Spremembe kratkoročnih oddajanj zasebnih nepremičnin

Zakon tudi ni sledil trendu rasti sobodajalstva oz. kratkoročnega oddajanja zasebnih nepremičnin v najem turistom, ki je doživel razmah v zadnjih letih. Leta 2019 je bilo v Sloveniji na platformi Airbnb oglaševanih 9728 nepremičnin, ki so skupaj ustvarile 66,5 milijona evrov prihodkov, kaže analiza. "Za primer, to je toliko, kot sta tega leta skupaj ustvarili podjetji Istrabenz Hoteli in Terme Krka s svojimi skupaj 17 hoteli visoke kategorije," so poudarili na ministrstvu.

Ker so pogoji za delovanje teh kapacitet pomanjkljivo določeni, se velika večina dejavnosti opravlja na črno, hkrati pa vpliva na stanovanjsko politiko v večjih mestih.

V osnutku zakona je zdaj določeno, da lahko kratkoročno oddajanje izvaja fizična oseba sobodajalec, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, in sicer do 30 dni naenkrat v nastanitvenih enotah z do 15 ležišči. Tak izvajalec mora pridobiti dovoljenje občine za opravljanje te dejavnosti. Dodatno lahko občina za dvo- ali večstanovanjske stavbe opredeli časovno in/ali območno dovoljeno izvajanje dejavnosti.

Izvajalec, ki nepremičnino oddaja v kratkoročni najem turistom v večstanovanjski hiši letno do 90 dni skupaj in gostom nudi do pet ležišč, bi moral glede na osnutek predloga zakona pridobiti 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov stanovanjske stavbe, vključno s soglasji vseh neposrednih sosedov, katerih stanovanja (zidovi ali stropi) mejijo z njegovo stanovanjsko enoto.

Osnutek določa tudi vpis izvajalcev te dejavnosti v poslovni register Slovenije.

Številka za prostore, ki se oddajajo

V zvezi z registrom nastanitvenih obratov osnutek predloga zakona na novo uvaja identifikacijsko številko nastanitvenega obrata, ki se oddajajo v kratkoročni najem turistom. Ta številka ne bo javno objavljena, temveč bo znana zgolj izvajalcu dejavnosti in nadzornim organom. To identifikacijo številko bo nujno treba navesti ob oglaševanju nastanitev, prikazati jo bodo morali tudi spletni rezervacijski sistemi.