Po izračunih nevladne organizacije Tax Justice Network, ki temeljijo na podatkih OECD-ja za leto 2021, Sloveniji na leto na račun nepobranih davkov umanjka več kot 300 milijonov evrov.

Številka ne zajema zgolj kaznivih utaj, ampak se nanaša na vse nepobrane davke, ki se prek mreže davčnih oaz izmaknejo slovenski obdavčitvi. Gre za finančne mehanizme, ki temeljijo na visoki stopnji tajnosti, je za Prvi razložila preiskovalna novinarka Anuška Delić.

"To so res kreativne strukture, ki jih snujejo tisti, ki jih njihovi klienti plačujejo zato, da za njih opravijo posel, odvisno od tega, kaj je vir denarja. Lahko 'operejo' denar, se izognejo plačilu davkov v matični državi," je navedla Delić.

Davčne oaze niso zgolj eksotične otoške državice, kot so Deviški ali Kajmanski otoki, ampak tudi Nizozemska, Luksemburg, Švica, Irska, mesto London in tako naprej. Ne glede na številna novinarska razkritja, ki so jasno pokazala, kako vseprisoten je ta pojav in kako hitro se lahko zabriše meja med zakonitim in nezakonitim, se praksa nemoteno širi dalje.

"Nedaleč stran od nas, v Republiki Srbski (del Bosne in Herzegovine), se snuje ena takšna balkanska on shore, off shore (doma, v tujini) jurisdikcija, svetovalec nekdanjega premierja oglašuje storitve povsod v Republiki Srbski, te iste oglase predvajajo ključni nacionalni mediji v Sloveniji. Meni vse to kaže na to, da smo čisto zadovoljni s statusom quo," je povedala Delić.

Vloga davčnih oaz bi si v aktualni krizi zaslužila več kritične pozornosti javnosti.