Zakon je nejasen glede razmerja med SDH-jem in Kadom, kar bo prineslo različne interpretacije in težave že v prvih mesecih po sprejetju, v sporočilu za javnost navaja Združenje.

Še naprej bo veljal zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in lokalnih skupnostih. S tem SDH-ju ni dana možnost, da bi oblikoval smiselne politike prejemkov brez vpliva dnevne politike, piše v sporočilu.

Katere informacije naj bodo javne?
Zakon poleg tega v primerjavi s prvo različico zdaj sledi "zgrešenemu pristopu k razkrivanju poslovanja družb v državni lasti", ki ga vzpostavlja novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Ne glede na to pa zakon po navedbah združenja predstavlja "novo institucionalno podlago, na kateri (ponovno) lahko gradimo sistem upravljanja družb v državni lasti". Pričakujejo, da bo v prihodnje osrednja pozornost namenjena izvajanju zakona v praksi, ne pa nenehnemu sprejemanju normativnega okvira.

"Politična praksa zadnjih nekaj let, ko vsaka vlada na novo začne vzpostavljati zakonodajo na tem področju, nobena pa ne poskrbi za praktično izvajanje te zakonodaje v praksi, se mora končati," poudarjajo.

Cilj mora biti sprememba kulture korporativnega upravljanja, ki naj bi postalo preglednejše in učinkovitejše.

Kdo bo v upravi in nadzornem svetu
Med ključnimi dejavniki za to je po mnenju združenja imenovanje novega nadzornega sveta in uprave SDH. Bistveno je, da bosta nadzorni svet in uprava "dejansko sposobna in motivirana za delovanje skladno z namenom in duhom zakona, in ne za sledenje posamičnih drugih interesov".

Zakon postavlja številne omejitve in stroga merila za člane nadzornega sveta in uprave. "Že zgolj to in slab sloves upravljanja družb v državni lasti v preteklosti ter tudi dvom o iskrenih namenih politikov v strokovnih krogih so razlogi, da bo težko najti kompetentne posameznike za opravljanje teh funkcij," so prepričani.

To bo po njihovem mnenju mogoče, če bo postopek iskanja in izbora pregleden in bo potekal po strokovnih, ne strankarskih merilih.

Drugi ključni dejavnik je strategija upravljanja, ki naj bo sprejeta strokovno. Ad hoc določanje strateških ciljev in "nacionalnih interesov" namreč onemogoča učinkovito upravljanje, sporočajo.

Tretji ključni dejavnik pa so po mnenju združenja kadrovski postopki, ki vključujejo akreditacijo in nominacijo kandidatov za nadzorniške funkcije ter tudi presojanje predlogov za glasovanje na skupščinah.

"Če se obstoječa praksa ne bo spremenila, bomo še vedno imeli politično usklajeno sestavo organov nadzora s člani, ki bodo imenovani nepregledno in z nasprotnimi predlogi na skupščinah tudi brez ustreznih kompetenc, raznolikosti izkušenj in osebnih značilnosti ter komplementarnosti njihovih strokovnih profilov," so kritični.