Predsednica vlade je bila gostja Odmevov, kjer se je po podpisu nove koalicijske pogodbe z voditeljico Rosvito Pesek pogovarjala o skrbi zaradi javnega dolga, zdravih javnih financah in proračunskem primanjkljaju. "Prepričana sem, da je Slovenija danes v bistveno boljšem položaju kot pred enim letom," je zatrdila premierka.

Obljubila je tudi, da bo vlada poskrbela za to, da sanacije gozdov po vremenski ujmi ne bo ovirala odvečna birokracija, pa tudi, da bo cena prihajajoče energetske izkaznice primerljiva z njeno ceno v drugih državah EU-ja.

Bratuškova je prepričana, da bo koalicija uspešno zagrizla tudi v zdravstveno reformo, saj poudarja, da se nekdanji minister Tomaž Gantar te zadeve sploh še ni resno lotil, zato meni, da ni najbolj prav, da govorimo, da so na tem področju znotraj koalicije tako velika razhajanja.

Celoten pogovor s premierko si lahko preberete spodaj oziroma ogledate v priloženem videoposnetku!

Ob podpisu koalicijske pogodbe ste dejali, da so danes temelji Slovenije bolj zdravi kot pred letom dni. Tisto, kar nas skrbi, je javni dolg - kar 25 milijard ga imamo in v zadnjih šestih letih smo z osmih milijard prišli do te številke. Kakšna je pravzaprav vladna rešitev, kdaj se bomo nehali zadolževati?
Prepričana sem, da je Slovenija danes v bistveno boljšem položaju kot pred enim letom. Danes se ne pogovarjamo več o tem, ali smo svoje probleme sposobni rešiti sami ali nam bo moral kdo pokazati oziroma celo ukazati. To je prva stvar, ki kaže na to, da je stanje boljše. Kar se tiče javnega dolga pa mislim, da je prav, da povemo, da je javni dolg v naši državi še vedno pod povprečjem EU-ja. Res je, v zadnjem letu se je krepko povečal, predvsem zaradi sanacije bančnega sistema. Pravzaprav je naša naloga, da z upravljanjem premoženja, ki je zdaj na t. i. slabi banki, zagotovimo, da bomo celoten dolg, ki je nastal zaradi sanacije bančnega sistema, tudi odplačali. To je preprost odgovor, rešitev pa ni enoletna, če želimo imeti največji možen izkupiček iz tega.

Tisto, kar je zelo zanimivo, je to, kar je finančni minister Uroš Čufer govoril na zajtrku ameriške gospodarske zbornice. Tam je nekatere stvari povedal zelo jasno, med drugim je dejal, da bo treba poseči v pokojnine, zarezati v stroške in obseg javnega sektorja - tukaj on vidi rešitev za bolj zdrave javne finance. Nič od tega pa ni v koalicijski pogodbi - nasprotno, raven pokojnin se ne bo nižala, je bilo obljubljeno danes.
Kar nekaj od tega je bilo narejenega tudi v letu, ki je za nami. Konec koncev smo v javnem sektorju privarčevali približno 200 milijonov evrov na letni ravni pri plačah javnih uslužbencev. Dejstvo je, da ta dogovor velja za leto 2014 in dejstvo je, da moramo poiskati nov dogovor. In tega bomo začeli v kratkem s sindikati javnega sektorja tudi iskati, da bomo imeli dovolj časa in ne bomo v časovni stiski. V zavezah, ki smo jih sklenili, piše, da ne bomo posegali dodatno v regres upokojencev in v minimalno plačo ter dvigovali davkov, razen če se s socialnimi partnerji ne dogovorimo drugače. Treba je pa vedeti, da sta proračuna za leti 2014 in 2015 narejena popolnoma v skladu s približevanjem ciljnemu primanjkljaju - manj kot trije odstotki BDP-ja - kar bomo dosegli prihodnje leto.

S katerimi rezi?
S tistimi, ki so v proračunu predvideni - in to niso posegi v pokojnine, socialo. Pri plačah javnih uslužbencev se bomo pa dogovorili. Sama osebno menim, da ni smiselno več dodatno zniževati plače posameznika, ampak je treba poiskati rešitev v zniževanju števila ljudi. In to je že vse vključeno v proračun.

Do leta 2017 mora Slovenija priti na ničelni primanjkljaj, danes ga ima okoli 4,3 odstotka. V koalicijski pogodbi ni ne pokojninske ne zdravstvene reforme - dveh ključnih, za katere že skoraj obstaja soglasje, da bi ju bilo treba izvesti.
Za pokojninsko reformo je tudi v tem dogovoru zapisano, da bomo počakali učinke - ob koncu leta 2012 smo sprejeli reformo, za katero so takratni predlagatelji - se pravi vlada pred nami - zelo hvalili, kako velikanske javnofinančne učinke bo imela. Na žalost se kaže, da ni tako. Naša zaveza pa je, da do konca marca natančno preverimo te učinke in se potem pogovorimo, kako naprej. Prepričana sem, da je finančni minister govoril točno v tej smeri, ko je govoril o znižanju obsega sredstev za pokojnine - jasno smo povedali, da posegov v pokojnine posameznikov ne bo.

Kreditni krč pa še kar traja, ne glede na to, da so se slabe terjatve že prenesle iz naših bank. Včeraj smo slišali zelo zanimivo izjavo, da so pet-, šest- in sedemodstotne obrestne mere, po katerih se lahko zadolžujejo slovenska podjetja, samomor za njih - kar tri milijarde evrov manj posojil je bilo v decembru. Kaj poleg te sanacije in prenosa slabih terjatev še lahko naredite, da bo kreditni krč vendarle popustil?
Glavna stvar je razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Tudi moja želja je bila, da bi se to začelo praktično takoj, z decembrom. Banke se pogovarjajo, ampak to so postopki, ki ne trajajo dan ali dva. Treba pa je zagotoviti, da naše banke, kljub temu, da imajo zdaj res dovolj kapitala, ne bodo še naprej financirale prezadolženih podjetij, ker sicer naredimo slabo za obe strani - za banke in za podjetja. Skratka, naš naslednji korak je razdolževanje podjetij - zakon smo zato sprejeli - in prestrukturiranje podjetij. In tem zdravim prestrukturiranim podjetjem pa bodo naše banke po nižjih obrestnih merah morale zagotavljati denar.

Dejali ste tudi, da boste nadaljevali boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. O dveh ljudeh so vas danes spraševali - o obrambnem ministru Romanu Jakiču in ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću. Jaz bi vas vprašala o tretjem. Vlada namreč imenuje in razrešuje nadzornike Soda in Kada, prvi nadzornik teh pa je Samo Lozej, ki je prav tako kot Jakič in Janković osumljen preslepitve pri pridobivanju posojila pri isti pogodbi. Ga boste razrešili?
Zakon o Slovenskem državnem holdingu je tik pred sprejemom in po preoblikovanju Soda v SDH bo vlada predlagala nove nadzornike SDH-ja. Soda takrat ne bo več, se pravi SDH nadomesti Sod in pridejo novi nadzorniki. Bi pa še enkrat rada ponovila to, kar sem povedala že ob podpisu dogovora - da upam, da v naši državi za vse veljajo enaki standardi. Torej sodišča so tista, ki povejo, kdo je kriv in kdo je nedolžen. Verjetno pa bi bilo prav, da si politiki - ampak se je treba potem tega tudi držati - postavimo tudi nekoliko višje standarde in določimo, kaj je tista meja, ko bomo s funkcij, ki jih opravljamo, odstopili.

Dejali ste tudi, da pospešeno odpravljamo posledice naravne nesreče. Ali bodo lastniki gozda brez pretiranih birokratskih ovir konec februarja, marca, lahko pospravili svoje gozdove - torej prevoznic, logarjev in vsega drugega, kar je običajno pri spravilu lesa? Še pred leti pa je veljalo, da so si ljudje v državnih gozdovih lahko nabrali tisto, kar leži na tleh, in tako pomagali pospraviti gozd - ali bo to spet dovoljeno?
Obseg nesreče in največji del je v gozdovih, zato zelo pospešeno pripravljamo rešitev posebej za sanacijo gozdov in tudi sanacijo lesa, ki je v teh gozdovih. Za te t. i. prevoznice mislim, da je zakon že pripravljen, je pa seveda treba pogledati tudi vse ostale rešitve. Prepričana sem, da bomo naredili vse, da bo to v kar najkrajšem času možno narediti brez velikih administrativnih ovir. Naš največji cilj pa je, da ta les ne bo poceni razprodan v tujino in tudi tukaj vlada pripravlja določene rešitve.

Imamo 250 gozdarjev, ki so brez dela. Razmišljate tudi o javnih delih?
Tako je, in ne samo za gozdove, tudi za čiščenje vodotokov.

Omenili ste tudi, da ste ponosni na strokovno argumentiranje političnih odločitev. Ena od stvari, ki je v zadnjem času precej zmotila, je energetska izkaznica - dvajsetkrat dražjo naj bi imeli kot v Nemčiji, sedemkrat dražjo kot v Angliji. Take cene, kot jih bomo dosegli mi pri energetskih izkaznicah, imata le še Finska in Švedska. Zakaj je bilo treba to energetsko izkaznico - za katero ne nazadnje tudi sami damo podatke in jamčimo za njih - postaviti na tak cenovni razpon?
To energetsko izkaznico moramo uvesti zaradi zahtev EU-ja, pri tem pa že zamujamo. Se pa strinjam in tudi zaveza vlade je, da zagotovimo, da bo cena naše energetske izkaznice popolnoma primerljiva z evropskim povprečjem - minister za infrastrukturo mi tudi zagotavlja, da bo tako. Če bo treba in če v zakonu ni rešitev, ki to omogočajo, bomo takoj, ko bo zakon še enkrat potrjen - glede na to, da je dobil veto - nemudoma šli v spremembo.

Čakali smo na ta podpis koalicijske pogodbe in spremljali neverjeten preobrat pri ministrici Tini Komel. In seveda se vprašamo, če ste danes posebej poudarili, da je ministrica delala dobro - kako daleč lahko gredo izsiljevanja koalicijskih partnerjev pri vaših ministrih?
Verjamete, da se tudi sama večkrat to vprašam, kje je meja, do kod popuščati? Je pa pravzaprav edini razlog, da moramo na področju zdravstva nekaj narediti - zadnji dve leti ni bil narejen praktično noben korak, zato je Pozitivna Slovenija prevzela odgovornost, da bomo na tem področju naredili določene spremembe in to je to. Zdravstvo je v tem trenutku po moji oceni tisti del, s katerim se bo ta vlada v nadaljevanju ukvarjala največ in tudi ljudje bodo najbolj čutili - če bo šlo na bolje, potem smo naredili prave spremembe, če ne, pa na slabše. Naša naloga je, da zagotovimo, da bodo ljudje začutili, da se stvari v našem zdravstvu spreminjajo na bolje.

Na neki način se nam včasih zdi, da je minister Gantar odstopil zaman, kajti ta nepomirljiva nasprotja med koalicijskimi partnericami - kar zadeva zdravstveno reformo, definiranje obveznega in pokojninskega zavarovanja - pravzaprav niso rešena. Zastavlja se vprašanje, kaj bo ministrica lahko sploh naredila.
Veste, minister Gantar se tega dela sploh še ni resno lotil - mi znotraj koalicije še nismo imeli niti enega resnega sestanka na temo zdravstvene reforme, zato ni najbolj prav, da govorimo, da so tako velike razlike znotraj koalicije. Prepričana sem, da bomo, tako kot smo vse preostale stvari, pomembne za državo, uspeli uskladiti, popolnoma enako tudi pri zdravstvu.

Današnji podpis koalicijske pogodbe skoraj sovpada z enoletnim mandatom vaše vlade. Če bi jo morali v enem stavku oceniti, pa naj rečem "po šolsko", kaj bi rekli?
Da smo ostali suverena država, da me nihče več ne sprašuje, ali bomo dobili trojko in zahteve od zunaj, da se je cena zadolževanja s približno 6,5 odstotka znižala na okoli 4,3 - menim, da so to glavni signali za to leto.