Peking si je v začetku lanskega leta postavil cilj, da preseže osemodstotno rast, rezultati pa so presenetili celo oblasti same. Osemodstotna rast naj bi bila tista spodnja meja, ki v državi z 1,3 milijarde prebivalcev še zagotavlja ohranjanje zaposlenosti in socialnega miru. Rast naj bi bila predvsem posledica razcveta v zadnjem četrtletju leta 2009, ko se je bruto domači proizvod na letni ravni okrepil za 10,7 odstotka. Kitajska naj bi tako Japonski kmalu odvzela mesto drugega največjega svetovnega gospodarstva.

"Leto 2009 je bilo v novem tisočletju najtežje za gospodarski razvoj Kitajske. Gospodarstvo se je okrepilo, a še ni povsem okrevalo," je ob objavi rezultatov povedal Ma Jiantang s kitajskega statističnega urada. Kitajsko gospodarstvo je največji udarec dobilo ob koncu leta 2008, ko se je zaradi svetovne finančne krize, ki se je hitro preselila v realno gospodarstvo, močno skrčil izvoz, sicer motor gospodarskega razmaha države.

Rast posledica stimulacijskega svežnja Sorazmerno uspešno gospodarsko bero v letu 2009 statistični urad pripisuje predvsem učinkom stimulacijskega svežnja, vrednega 585 milijard dolarjev, ki ga je kitajska vlada sprejela lani spomladi in je bil usmerjen predvsem v gradnjo in izboljšanje infrastrukture ter krepitev domače porabe s pomočjo programov izboljšanja socialnega in zdravstvenega varstva.

Ob tem so kitajske oblasti prek centralne banke zrahljale tudi monetarne kriterije v državi in povzročile močno rast denarja v obtokuter izrazit dvig investicij v osnovna sredstva v urbanih območjih države.

Nevarnost še vedno predstavlja inflacija
Kljub zavidljivi gospodarski rasti pa so javnofinančne in monetarne spodbude povzročile nevarnost premoženjskih balonov in krepitve inflacijskih pritiskov. Letna inflacija je tako decembra znašala 1,9 odstotka, kar je bil že drugi mesec z dvigom cen, potem ko so cene večino leta padale. V vsem lanskem letu so se cene tako znižale za 0,7 odstotka. "Moramo preprečiti pretiran dvig cen in pozorno spremljati trende," je dejal Ma, a pri tem izrazil prepričanje, da bo inflacija v letošnjem letu "zmerna in pod nadzorom".