Skladno s kompromisnim dogovorom bo kitajski logistični velikan Cosco lahko pridobil manjšinski lastniški delež v višini 24,9 odstotka v enem izmed treh kontejnerskih terminalov, je sporočilo nemško gospodarsko ministrstvo. Neuradni viri so za Reuters sporočili, da je največji kitajski ladijski prevoznik suhega tovora ponudbo sprejel.

Cosco se je najprej potegoval za 35-odstotno lastništvo, kar je povzročilo precej razburjenja v nemški koalicijski vladi. Skladno s kompromisnim dogovorom bo lastništvo Cosca manjše od 25 odstotkov, zato ne bo mogel imeti pomembnejšega vpliva na vodenje terminala.

Razlog za nasprotovanje večji lastniški prisotnosti v pristanišču je grožnja nacionalni varnosti, je pojasnilo gospodarsko ministrstvo.

Kitajci bodo delež v enem izmed treh kontejnerskih terminalov odkupili od logistične družbe Hamburger Hafen und Logistik (HHLA), ki je lastnik omenjenih terminalov v hamburškem pristanišču Tollerort, enem največjih v Evropi.

Habeck svaril pred Kitajsko v kritični infrastrukturi

Večjemu vstopu Cosca v Tollerort je nasprotovalo več nemških zveznih ministrov, med njimi gospodarski, obrambni in zunanji. Nasprotniki nakupa so opominjali na veliko odvisnost Nemčije od ruskega plina in svarili pred podobnim scenarijem.

Gospodarski minister Robert Habeck je posvaril, da bi se Nemčija morala izogibati kitajskim naložbam v kritično infrastrukturo.

Scholz se odpravlja na Kitajsko

Podporniki dogovora trdijo, da bo kitajski lastniški delež držal korak s konkurenčnimi pristanišči, ki se potegujejo za dobavo kitajskega izvoza, nekatera med njimi pa so prav tako v lasti Cosca.

Nemški kancler Olaf Scholz, ki je bil v preteklosti župan Hamburga, je bil prodaji ves čas naklonjen. Četudi zaskrbljenost Evrope v zvezi z gospodarsko odvisnostjo od Kitajske narašča, Scholz ponavlja, da mora Nemčija ohraniti močne poslovne vezi s to državo.

Novembra se bo kot prvi voditelj iz Evropske unije v zadnjih treh letih mudil na Kitajskem. Hkrati bo prvi tuji voditelj, ki bo Kitajsko obiskal po tretjem zaporednem mandatu vrhovnemu voditelju Ši Džinpingu.