Dobiček skupine iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je med januarjem in koncem septembra dosegel 181,8 milijona evrov, štiri odstotke več kot v primerljivem obdobju leta 2022.

Skupina je sicer v prvem devetmesečju prejela državno pomoč zaradi visokih cen energije v znesku 2,3 milijona evrov. Če bi bila cena energentov na ravni 2022, z upoštevano državno pomočjo in prilagoditvijo za neto učinek avgustovskih poplav, bi bil EBITDA višji za 10 odstotkov, je prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil Telekom Slovenije.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je medtem na ravni skupine okrepil za 16 odstotkov, na 59,5 milijona evrov. Ob omenjenih prilagoditvah za izredne dogodke bi bil EBIT medletno višji za 37 odstotkov.

Zelo uspešno poslovanje

Po besedah predsednika Telekomove uprave Boštjana Košaka poslovanje ocenjujejo kot zelo uspešno. Prepričani so, da uspešno izvajajo poslovni načrt, katerega osrednji cilj je bil obrniti trend padanja tržnih deležev. Košaka veseli, da majski dvig cen storitev ni osnovni dejavnik povečanja prihodkov. Viri tega so razpršeni, tako po področjih delovanja kot geografsko. Telekomov cilj je, da bi vzvod dviga cen uporabljali čim manj, je dejal.

Uspešno so se po njegovih navedbah spopadli z obema velikima izzivoma letos, to so cene energentov in avgustovska ujma. Omenjena pomoč države zaradi visokih cen energije se je, tako Košak, izkazala za smiselno, tudi ob negativnih učinkih povodnji.

Učinek poplav na poslovanje so ovrednotili na 5,3 milijona evrov. Škodo po poplavah za skupino so medtem prijavili v znesku 14,2 milijona evrov, pri čemer pa ta številka vključuje tudi oceno stroškov potrebnih nadomestitvenih naložb, potem ko so ob prvotni sanaciji vzpostavili osnovno delovanje omrežja.

Skupina je imela septembra dva odstotka več mobilnih uporabnikov kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji je bila rast enoodstotna, število uporabnikov se je povzpelo na skoraj 1,12 milijona, na Kosovu pa je naraslo za štiri odstotke, na okoli 1,05 milijona, je povzel podpredsednik uprave Boštjan Škufca Zaveršek.

Število fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji je ostalo stabilno pri nekaj več kot 372.000. Od tega je na maloprodajnem segmentu naraslo za en odstotek, na skoraj 199.000, še v tem letu pa želijo po besedah podpredsednika uprave doseči številko 200.000. Na veleprodajnem trgu so zaznali dveodstotno nazadovanje, za pet odstotkov pa se je zmanjšalo število priključkov na Kosovu.

Na njihovo fiksno optično omrežje ima v Sloveniji trenutno možnost priklopa 455.000 gospodinjstev. Letos so za zdaj dodali okoli 16.000 novih priključkov, kar je bistveno manjša dinamika kot v preteklih letih.

Ob doseženem visokem tržnem deležu na tem področju je kot razlog za upočasnitev dinamike Košak navedel tudi pretirano regulatorno obremenitev v Sloveniji. Pozdravlja prve korake v smeri deregulacije, od države pa si želi več razumevanja za spodbujanje infrastrukturnih naložb. V skupini imajo ambicijo spet okrepiti dinamiko novih priključkov, saj prihodnost internetnega dostopa vidijo v optiki, medtem ko bodo mobilna omrežja dodatek.

Do konca leta 60-odstotna pokritost z omrežjem 5G

Telekom Slovenije bo do konca leta po načrtih zagotovil 60-odstotno pokritost prebivalstva z mobilnim omrežjem 5G, po besedah članice uprave Vesne Prodnik pa merijo na to, da bodo regulatorni cilj 100-odstotne pokritosti dosegli pred rokom, ki je konec 2025. Ob tem nadgrajujejo tudi omrežje 4G, saj je, tako Košak, optimirano omrežje 4G pogosto boljše kot neoptimirano omrežje 5G. V vsakem primeru po navedbah vodstva poudarek dajejo razvoju vsebine in storitev, ne glede na obliko tehnološkega dostopa.

Telekom Slovenije tako dosega tudi rast na področju finančnih storitev, eZdravja, zavarovanj in IT-storitev ter blaga. Telekom je tako največji ponudnik celovitih IT-rešitev za poslovne uporabnike, poudarek pa dajejo rešitvam za večjo kibernetsko varnost.

V Telekomu ocenjujejo, da bodo letos na ravni skupine presegli prvotne načrte. Poslovni prihodki bodo po trenutni oceni znašali 699 milijonov evrov, EBITDA 226 milijonov evrov in čisti dobiček 38 milijonov evrov.

Nadaljnjo rast načrtujejo tudi v 2024, ko naj bi se prihodki povečali na okoli 717 milijonov evrov, čisti dobiček na približno 43 milijonov evrov, EBITDA pa na skoraj 234 milijonov evrov. Po Košakovih besedah gre za kontinuirano rast na zdravih podlagah.

Dodatno rast načrtujejo v sklopu strateškega poslovnega načrta skupina za obdobje 2024–2028. Ob koncu obdobja naj bi EBITDA dosegel 280 milijonov evrov, čisti dobiček pa 83 milijonov. Skupen obseg naložb naj bi znašal 951 milijonov evrov.

Strateški načrt, tako Košak, ni revolucionaren poseg v dosedanje razvojne poti, je pa vseeno neki nov pogled s ciljem izboljšanja učinkovitosti na vseh področjih. Temeljil bo na treh stebrih, povezano (nadgrajena osnovna dejavnost), digitalno (IT-storitve, internet in druge digitalne storitve) in učinkovito, kar naj bi bilo vodilo za vse dejavnosti.