Slovenski bančni sistem ostaja med najbolj obremenjenimi v regiji, čeprav so lastniki bank z dodatnim kapitalom izboljšali kapitalsko ustreznost. V primeru NLB-ja in NKBM-a, ki sta bili pod drobnogledom evropskega bančnega regulatorja, je lastnik država.

Če bi potrebovali pomoč, znesek ne bi bil visok
Vendar slovenski sistem glede na obseg gospodarstva potrebuje znatno manj sredstev kot španski, v poročilu za Slovenijo piše RBI. Če bi Slovenija zaprosila za pomoč bančnemu sektorju, bi šlo pri tem za obseg 1,5 do dveh milijard evrov sredstev. To bi bilo, gledano skozi evropske oči, relativno malo.

Se bomo učili na napakah Španije?
Primerjave slovenskega in španskega bančnega sistema so oživele, potem ko je Španija prosila za pomoč EU za sanacijo bančnega sistema in potem ko so se pojavila ugibanja, ali je naslednja v vrsti Slovenija. Slovenska vlada je ob tem svojim bankam priskrbela pomoč in zagotovila, da za pomoč območja evra ne bo zaprosila.

Če se stanje ne bo izboljšalo, bi lahko slovenska vlada vseeno zaprosila za pomoč, menijo analitiki. Vendar ne pričakujejo, da se bo to zgodilo kmalu, saj je po njihovem mnenju smiselno, da Slovenija počaka na razplet španske zgodbe in se na podlagi vseh podatkov odloči, kako bo postopala.