Obseg slabih terjatev se je v zadnjih mesecih še povečal in je v prvem letošnjem četrtletju dosegel približno šest milijard evrov,. pojasnjuje Vasle. Foto: BoBo
Obseg slabih terjatev se je v zadnjih mesecih še povečal in je v prvem letošnjem četrtletju dosegel približno šest milijard evrov,. pojasnjuje Vasle. Foto: BoBo

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za zdaj ostaja pri spomladanski napovedi, da se bo slovenski BDP letos skrčil za okoli odstotek. "Za zdaj vsi podatki kažejo, da je še vedno realistično oz. smiselno pričakovati, da se bo BDP letos skrčil in da bo ta padec nekje na ravni enega odstotka," je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Če se bodo gospodarske razmere v mednarodnem okolju in na finančnih trgih čez poletje dodatno poslabšale, bi se jeseni ta napoved lahko spremenila, je dodal. Čeprav so razmere že zdaj zaostrene, pa "lahko Slovenija v tem trenutku te težave reši sama", je še prepričan Vasle.

Težava v bančnem sistemu oz. slabih terjatvah bank
Čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega okrevanja pa postaja bančni sistem, opozarja Vasle, saj slabe terjatve celotnega bančnega sektorja naraščajo, bančni sistem pa zato zadnje mesece postaja vse bolj omejujoč dejavnik morebitnega nadaljnjega okrevanja.

Obseg slabih terjatev se je v zadnjih mesecih še povečal in je v prvem letošnjem četrtletju dosegel približno šest milijard evrov. Banke posledično oblikujejo rezervacije in slabitve, ki se močno povečujejo, nadaljevanje teh gibanj pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih, je povedal Vasle.

"Če so bile slabe terjatve v preteklosti vezane predvsem na gradbeništvo in tisti del gospodarstva, ki je bil povezan s finančnimi prevzemi, se zdaj ta slaba posojila širijo tudi v druge segmente gospodarstva, predvsem v predelovalne dejavnosti. To je še dodaten razlog, zakaj je realno pričakovati, da se bodo razmere v tem segmentu v prihodnjih mesecih še slabšale," je dodal.