Zaradi trenutnega položaja, v katerem se je znašla Slovenija, se vse pogosteje sprašujemo, ali bo Slovenija res šesta država evrskega območja, ki bo morala zaprositi za finančno pomoč Evrope. Čeprav slovenska politika zatrjuje, da za pomoč ne bo treba zaprositi, se porajajo dvomi. Sprašujemo se tudi, kaj bo z NLB-jem. Kot je dejala voditeljica oddaje Intelekta na prvem programu Radia Slovenija Maja Derčar, Slovenija preživlja krizo identitete, in država, ki ne ve, kdo je, kaj počne ali pa počne nasprotujoče si stvari in vzbuja tesnobo državljanov, povzroča neznosne razmere.

Verjetnost, da Slovenija zaprosi za pomoč: več kot 50-odstotna?
Glede morebitne prošnje za finančno pomoč od EU-ja je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Sašo Polanec za MMC dejal, da prošnje ne izključuje, glede na stanje pa misli, da čudeži niso več mogoči. Po njegovih besedah imamo namreč dejansko stanje, le da ne vemo točno, kakšno to stanje je, zato ker je endogeno in je odvisno od trenutnega gospodarskega položaja .

Da bomo pomoč slej ko prej potrebovali, menijo tudi trije samostojni finančni analitiki in svetovalci ter gostje v oddaji Intelekta, Andraž Grahek, Simon Mastnak in Igor Erkar. Zadnji je ob tem dejal, da bančni sistem potrebuje pomoč v vsakem primeru, odvisno pa je od koga. Torej od države ali EU-ja. "Če sem realen, bi dal več kot 50-odstotno verjetnost, da bomo potrebovali pomoč EU-ja."

Pomoč da ali ne? "Stvari v Sloveniji bi se končno premaknile"
Kot posledice, ki bi nastale ob zaprositvi za pomoč, so vsi poudarili odrekanje suverenosti, zavezanost reformnemu procesu in prilagajanje. Mastnak pa je še dejal, da bi to pomenilo tudi, da se bodo stvari v Sloveniji končno premaknile, saj jih sami nismo bili sposobni. Pri tem je izpostavil odlašanje z reformami in prestrukturiranje bank.

Polanec je še pojasnil, da če bi na primer Slovenija lani med drugimi potrebnimi ukrepi sprejela pokojninsko reformo, bi bilo to zelo koristno, saj bi s tem signalizirali tujini, da smo resni pri reformiranju. Ker tega nismo storili, se strinja, da je povsem na mestu zaskrbljenost predsednika DeSUS-a Karla Erjavca v oddaji Studio City, ko je dejal, da ga skrbi, da bo jeseni denarja za plače zmanjkalo.

Največja sistemska banka ne more biti "politični bankomat"
Glede Nove Ljubljanske banke so predstavili argumente v prid prodaji. Kot prvi argument je Grahek poudaril politični kapital, okoli katerega so se zvrstili politični akterji. Podobno tudi Polanec pravi, da so bili v NLB-ju klientelistični vplivi na odločanje o posojilih. "Dejstvo je, da so nekateri zelo vplivni posamezniki lahko vplivali, da so se dajali krediti poljubnim posameznikom, zato je bila banka izpostavljena bistveno večjim tveganjem, kot bi bila, če bi kredite odobravali zgolj na podlagi ocene tveganj in donosnosti," je pojasnil.

Kar smo se iz tega po Grahkovem mnenju naučili, je to, da največja sistemska banka ne more biti "politični bankomat", ker je to preveliko tveganje za gospodarstvo. Kot alternativo je ob tem izpostavil, da je treba najti nekoga, ki ima interes delovati v bančništvu, in to počne po pravilih bančništva.

Grahek je še dodal, da kot državljan, ki ima prihranke v NLB-ju, pričakuje jasno ukrepanje v stabilizacijo, ki pa ga po njegovem mnenju nismo videli. "Videli smo politične laži, sprenevedanja, ne vidim pa enega načrta, kako bomo stabilizirali stanje v bančnem sistemu v šestih mesecih, ko bo prišel nov rez bonitete," je poudaril.

"Dokler prioritete postavljajo politiki, bo to velik problem"
Glede na to, da se Evropa od varčevalnih ukrepov vse bolj usmerja k investicijskim, nas je zanimalo, ali je Slovenija na to pripravljena. Polanec je glede tega zelo skeptičen, saj meni, da v tem trenutku nimamo denarja, da bi financirali kakšne projekte oziroma bi za to morali dobiti posojilo.

Ob tem je izpostavil projekt Teš 6, ki ga je po njegovem mnenju Slovenija predstavila kot prioriteto, ki pa to ni. In ravno postavljanje takšnih prioritet je, kot pravi, problematično. "Dokler jih postavljajo politiki oziroma, kot je slišati iz ozadja, se z nekimi lobističnimi napori delajo specifične ponudbe, bo to velik problem," je prepričan.

Opozoril je še, da glede na to, da se povsod sliši, kaj mi delamo s Tešem 6 in kako peljemo investicije, potem ne ve, kdo bi nam še zaupal. "Mi smo vso kredibilnost že zapravili, in videti je, da Slovenija potrebuje eno hudo lekcijo. Mislim, da nas čakajo trde prilagoditve. Tisti, ki se ne prilagaja postopoma, se pač naenkrat, in takrat zelo intenzivno. To čaka, ker enostavno ljudstvo ni dojelo, sindikati niso dojeli, politiki niso dojeli. Zato očitno rabimo kolektivno lekcijo," je sklenil Polanec.