Z Rudolfom Klötscherjem, generalnim direktorjem podjetja BSH Hišni aparati, slovenske podružnice mednarodne skupine Bosch-Siemens, smo se pogovarjali o ciljih podjetja, tujih naložbah v naši državi, davčni politiki in slovensko-nemških gospodarskih odnosih.

Kako je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje preživelo svetovno finančno gospodarsko krizo, ki je izbruhnila leta 2008? Vas je oslabila ali mogoče celo okrepila?

Na srečo smo zdaj močnejši. Ne samo naše podjetje, BSH Hišni aparati Nazarje, ki je podružnica v stoodstotni lasti skupine Bosch-Siemens, ampak tudi naše matično podjetje je dobro preživelo krizo. To dokazuje, da se nam je naša strategija trajnostnega razvoja obrestovala in nam prinaša rezultate tudi v času neugodnih gospodarskih razmer.

V letu 2010 smo uspešno poslovali. Če pogledamo številke prvih desetih mesecev letošnjega leta in jih primerjamo z istim obdobjem lani, smo - gledano v odstotkih - za dvoštevilčni odstotek uspešnejši, prav tako smo enoštevilčni odstotek nad našim načrtom za letos. To me navdaja z gotovostjo, da bomo tudi letošnje leto končali z dobrimi številkami in da bomo presegli poslovni načrt.

Kakšni so cilji vašega podjetja v prihodnosti - novi izdelki, širitev na nove trge?

Vsekakor, konec koncev je uspeh odvisen od številnih stvari. Najpomembnejši so naši zaposleni, saj potrebujemo izjemne ljudi, da uresničimo svojo strategijo. Le z izjemnimi ljudmi lahko uresničiš strategijo in izdelaš izjemne izdelke, kar je pomembno, če hočeš biti uspešen na trgu.

S takšno kombinacijo smo okrepili svoje poslovanje v regiji, saj smo pred dvema letoma ustanovili podružnico na Hrvaškem, lani v Srbiji, prav tako smo pred ustanovitvijo podružnice v Bolgariji. Slovenija torej za nas ni samo prostor, kjer imamo proizvodnjo, ampak je tudi odskočna deska za okrepitev našega poslovanja na ozemlju nekdanje Jugoslavije in drugih držav jugovzhodne Evrope.

Kaj pa širitev na trge na drugih celinah? Denimo v Azijo?

Skupina Bosch-Siemens je mednarodno podjetje, saj imamo po svetu 43 tovarn, v katerih je trenutno zaposlenih 40.000 ljudi. Če pogledate na zemljevid sveta in primerjate ameriški, evropski, afriški in azijski trg, zlasti kitajski trg, boste videli, da smo uspešni na vseh teh trgih. In to je izjemno, saj pomeni, da naš uspeh ni povezan samo z enim trgom ali dvema trgoma, na katerih se lahko v prihodnosti zgodijo kakšne spremembe, ampak smo trdno zasidrani na vseh glavnih trgih po svetu. To nam daje neko gotovost in zaupanje v prihodnost. To je res uspeh, pa tudi rezultat našega stalnega vlaganja na teh trgih. Seveda pa je potrebnega kar nekaj časa, da dosežeš take rezultate.

Ste podjetje v tuji lasti. Zdi se, da v Sloveniji nismo preveč naklonjeni tujim naložbam, da nam ni všeč, da bi tuja podjetja kupovala slovenska. Kaj menite vi? Ali ta vtis ustreza resničnosti?

Iskreno povedano: ne vem, kako se slovenska oblast načeloma obnaša do tujih naložb, lahko vam povem le glede našega podjetja in naših izkušenj. Lahko povem, da smo hvaležni podpori, ki jo je slovenska vlada dala naši naložbi. Kot verjetno veste, smo v BSH Hišnih aparatih leta 2007 izvedli ogromno naložbo v projekt, imenovan Tassimo. To je aparat za pripravo različnih toplih napitkov oz. pijač - kave, kapučina, čaja, vroče čokolade, gre pa za skupni projekt s podjetjem Kraftfoods.

Odločili smo se, da bomo ta novi aparat izdelovali v Sloveniji, zato smo zaradi projekta oz. koncepta Tassimo v Nazarje, kjer, mimogrede, dela več kot 1.000 delavcev in kjer bomo letos izdelali skoraj 6,7 milijona hišnih aparatov, vložili skoraj sedem milijonov evrov. To naložbo je delno podprla tudi slovenska vlada.

Torej, če povzamem: naše izkušnje povedo, da smo imeli podporo slovenske vlade, prav tako upam, da bomo na podlagi teh pozitivnih izkušenj dobili podporo tudi v prihodnosti, kajti v Sloveniji načrtujemo nove naložbe, in sicer ne samo na področju proizvodnje.

Kaj bi morala storiti Slovenija, da bi privabila več tujih naložb? Spremembe na davčnem področju, denimo?

Davki, da, ti so vedno glavna tema pogovorov. Najpomembneje je pokazati ljudem, zakaj je Slovenija pravi kraj za poslovanje, najsibo za proizvodnjo, prodajo, trženje ali za kaj drugega. To sem povzel v štiri kvalitete oz. štiri K-je. Te štiri kvalitete morate predstaviti tudi tujini.

Prva kvaliteta je zemljepisna lega Slovenije. Vi ste res v središču med Vzhodom in Zahodom, zato je Slovenija primerna za odskočno desko za okrepitev in širitev poslovanja v regiji. Imate tudi kvalitetno infrastrukturo, cestne povezave so dobre, blizu je koprsko pristanišče. Mogoče samo železniške povezave niso na ravni, na kateri bi lahko bile. Ampak splošno gledano so transportne povezave izjemne.

Ena izmed kvalitet je tudi kvaliteta ljudi in delovne sile. Visoko izobraženi ljudje, izredno znanje jezikov - angleščine, nemščine, srbščine, hrvaščine. Delež ljudi, ki so diplomirali na univerzi, je v Sloveniji visok. Konec koncev morate vedeti, da - če boste ostali le pri proizvodnji in ne boste uveljavljali znanja, zlasti znanja na področju raziskav in razvoja - na dolgi rok ne boste preživeli.

Kajti proizvodnja se lahko prenese drugam, toda znanje na področju raziskav in razvoja, znanje na področju poslovne administracije in podobno, vse to je v državi in bo ostalo v državi. In ne nazadnje je tukaj tudi kvaliteta življenja. To so štirje K-ji, ki jih morate bolj promovirati v tujini, da bi ta spoznala privlačnost vaše države za tuje naložbe.

Kakšno je vaše mnenje o slovenski ekonomski politiki? Omenil sem že davke.

Davki so glavna tema v vseh državah. Zagotovo si nihče ne želi plačevati visokih davkov, toda hkrati se moramo zavedati, da moramo plačevati davke, saj potrebujemo sredstva za infrastrukturo, izobraževanje, zdravstveno varstvo in podobno. Pomembno je torej, da ljudje plačujejo davke, toda vlada bi morala biti obenem previdna, da ne bi preveč povečevala davkov.

Povečevati davke zgolj zato, da bi lahko odplačevali oz. krili posojila, zame ni pametna odločitev. Slovenija mora biti torej previdna glede nadaljnjega obdavčevanja. Po mojem mnenju smo glede na višino davkov že tik pod vrhom, zato ne vidim prostora za dodatno povečevanje davkov.

Vaše podjetje je član Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Ste zadovoljni s trenutnim slovensko-nemškim gospodarskim sodelovanjem? Kako bi lahko to sodelovanje še okrepili?

Sodelovanje med Slovenijo in Nemčiji, tako v zgodovini, sedanjosti kot tudi v prihodnosti, je izredno. Zlasti po zaslugi dejstva, da Nemčija počasi prihaja iz finančne turbulence zadnjih let. To bo spodbudilo celotno evropsko gospodarstvo. Po zaslugi dejstva, da je tudi Slovenija članica EU-ja, bo tudi Slovenija imela koristi od tega. Slovenija bo torej zagotovo imela koristi zaradi pozitivnega razvoja v Nemčiji.