Minister za kmetijstvo Dejan Židan in premier Borut Pahor sta se namreč srečala s predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij, govorili pa so predvsem o odprtih vprašanjih v zvezi s kmetovanjem na vodovarstvenih območjih. Na najožjih vodovarstvenih območjih, ki pri nas zajemajo 1198 hektarjev kmetijskih zemljišč, namreč ni dovoljena uporaba gnojevke, mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, in fitofarmacevtskih sredstev, zato na teh območjih ni mogoče intenzivno kmetovati, posledično pa je manjši tudi prihodek. Ogrožen naj bi bil obstoj 111 kmetij.

Židan je tako obljubil spremembo sedmih uredb, ki urejajo kmetovanje na sedmih vodovarstvenih območjih pri nas. Zahteve bi se namreč dalo nekoliko prilagoditi, ne da bi to pomenilo manjše varovanje vode. Tako bi bila, denimo, lahko dovoljena uporaba tistih fitofarmacevtskih sredstev, ki se ne izpirajo v vodo.

Kdo bo plačal odškodnine?
Prav tako se je minister zavezal, da bo skušal rešiti vprašanje odškodnin za kmete na teh območjih za leta 2009, 2010 in 2011. Plačal naj bi jo tisti, ki ima od ureditve gospodarsko korist, torej koncesionar za upravljanje vodnega zajetja.

V kmetijsko-gospodarski zbornici medtem predlagajo, da bi se odškodnine za leto 2009 poravnale iz vodnega sklada ali državne rezerve. Skupna letna vrednost nadomestil naj bi znašala okoli 700.000 evrov.

SLS: Kmete izvzeti iz novele zakona o delu na črno
Poslanska skupina SLS pa je medtem v petek vložila nekaj dopolnil k predlogu novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. V zvezi s tem menijo tudi, da kmetov ni mogoče prištevati k drugim samozaposlenim, saj so opravila in dela na kmetiji zelo obširna in različna, vezana na brezplačno pomoč in sodelovanje.