Janez Janša se s partnernico Urško Bačovnik seli v stanovanje, za katerega je plačel 325.000 evrov. Kot smo izvedeli, pa je prejšnji lastnik zanj pred le nekaj leti odštel dvesto tisočakov. Foto: MMC RTV SLO
Janez Janša se s partnernico Urško Bačovnik seli v stanovanje, za katerega je plačel 325.000 evrov. Kot smo izvedeli, pa je prejšnji lastnik zanj pred le nekaj leti odštel dvesto tisočakov. Foto: MMC RTV SLO

Populacija varčevalcev v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi živi v nadpovprečnih stanovanjskih razmerah, sodelovanje v varčevalni shemi pa praviloma ni pvezano z nujo po reševanju stanovanjskega vprašanja.

Zapis v rezultatih raziskave, ki jo je Stanovanjski sklad izvedel leta 2005.
Stanovanja na Mesarski
Eno izmed stanovanj, ki ga je prodal Stanovanjski sklad in pri tem računal 1.300 evrov na kvadartni meter, se zdaj na enem od nepremičninskih portalov prodaja za skoraj pol milijona evrov. Foto: MMC RTV SLO

Gre namreč za stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani, ki so se leta 2006 prek Stanovanjskega sklada prodajala po izredno nizki ceni glede na takratne razmere na nepremičninskem trgu. Po podatkih z razpisa je bilo za kvadratni meter treba odšteti 1.300 evrov – garaže so se plačevale posebej -, medtem ko je kvadratni meter na prostem trgu stal okoli 2.500 evrov. Po naših podatkih sta stanovanje takrat za okoli 200.000 evrov kupila tudi slovenska športnika, ki stanovanje zdaj prodajata prvaku SDS-a, ob tem pa bosta tudi dobro zaslužila.

Tukaj se pojavi vprašanje, kakšen je sploh namen Stanovanjskega sklada. Ta naj bi pomagal mladim družinam in drugim, ki bi do lastnega stanovanja sicer težje prišli, vendar se poceni stanovanja v središču glavnega mesta izkorišča za zaslužek.

Od leta 2007 omejena prodaja
Naj poudarimo, da je bil to zadnji razpis, ki je omogočal prodajo ali oddajo stanovanja na prostem trgu. Po podatkih na spletni strani Stanovanjskega sklada so z razpisom leta 2007, na katerem so se prodajala stanovanja v Kamniku, Mislinji, Mariboru in Zgornji Kungoti, posredovanje omejili.

Stanovanjski sklad si od takrat v pogodbah za dobo med petimi in desetimi leti zagotovi predkupno pravico, prav tako pa ni mogoče stanovanja prodati, oddati ali drugače obremeniti brez privolitve sklada.

Stanovanje za skoraj pol milijona
Vendar to velja zdaj; stanovanja, ki so se prodajala pred tem, gredo na trg brez težav. Če se v iskalnik katere izmed nepremičninskih spletnih strani vtipka beseda »Mesarska«, se izpiše kopica oglasov, tako za prodajo kot oddajo stanovanja. In cene so kljub krizi visoke. Tako je mogoče najti oglas, da se na Mesarski ulici 133 kvadratnih metrov veliko stanovanje dupleks prodaja za nič manj kot 478.000 evrov. Nekaj več kot 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje se prodaja za vsaj 240.000 evrov, če se zraven doda še atrij, cena poskoči tudi na tristo tisočakov.

Bolj kot prodaja pa je na Mesarski ulici aktualna oddaja. Samo na enem izmed nepremičninskih portalov smo našteli 18 oglasov za oddajo stanovanj na omenjeni ulici. Garsonjero, veliko 35 kvadratnih metrov, se povprečno lahko najame za 420 evrov, 65 kvadratnih metrov stane med 800 in 910 evri na mesec, mesečni najem večjega, med 90 in 100 kvadratnimi metri velikega stanovanja, pa znese okoli tisoč evrov. Najdražje je 210 kvadratnih metrov veliko stanovanje – najem namreč znaša 2.700 evrov.

Skladovi varčevalci v nadstandardnih razmerah
Že po fotografijah ob ogledu oglasov sodeč je videti, da so stanovanja kupovali ljudje, ki si lahko privoščijo malo več, saj je že sama oprema stanovanj večinoma nadpovprečna.

Da gre za ljudi s primerno debelimi denarnicami, posredno ugotavljajo tudi na skladu. Leta 2005 so med svojimi varčevalci (v stanovanjski varčevalni shemi, op. a.) izvedli anketo, v kateri so ugotovili, da varčevalci, torej tisti, ki skladovega stanovanja sploh še niso kupili, živijo v nadpovprečnih stanovanjskih razmerah in da sodelovanje v varčevalni shemi praviloma ni povezano z nujo po reševanju stanovanjskega vprašanja. Kar tretjina je namreč takšnih, ki v shemi varčuje za svoje otroke ali vnuke.

Za komentar in nekaj pojasnil smo sicer poprosili tudi Stanovanjski sklad, vendar so nam odgovor objubili v roku enega tedna.

Populacija varčevalcev v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi živi v nadpovprečnih stanovanjskih razmerah, sodelovanje v varčevalni shemi pa praviloma ni pvezano z nujo po reševanju stanovanjskega vprašanja.

Zapis v rezultatih raziskave, ki jo je Stanovanjski sklad izvedel leta 2005.