Nov sistem obračunavanja omrežnine, ki je začel veljati z oktobrom, je dvignil precej prahu v javnosti, gospodarstvu in politiki. Najprej je bila do novosti kritična opozicija, pretekli teden pa so se kritiki pridružile tudi vladne stranke. "Če je kdo pričakoval, da bomo dovolili, da bi se računi za ljudi povečali za 30 odstotkov, se moti," je v četrtek po seji vlade dejal premier Robert Golob in napovedal regulacijo cen elektrike do konca februarja. Vlada namreč nima pristojnosti, da bi posegala v obračunavanje omrežnine, o tem odloča Agencija za energijo. Odločila pa se je za omejitev cen električne energije, s čimer bo za gospodinjstva ublažila višje stroške omrežnine v štirih mesecih zimske sezone, od novembra do februarja.

Po novem bo omrežnina v mesecih zimske sezone dejansko dražja. Kot pojasnjujejo na Agenciji za energijo, ki je nov sistem pripravljala več let, bo povprečen uporabnik, ki je doslej v povprečju na leto plačeval 18 evrov omrežnine na mesec, po novem med novembrom in februarjem plačeval 29 evrov. A po drugi strani bo med marcem in oktobrom v povprečju plačeval le 11 evrov na mesec. Preračunano na letno raven bo povprečen odjemalec plačeval 17 evrov mesečno, torej 12 evrov manj, kot doslej.

Bi se lahko vrnili na star sistem obračunavanja omrežnine?

A ker bodo v praksi računi za elektriko pozimi višji, je bilo v koaliciji slišati celo opozorila, da bo novi sistem ljudi pahnil v energetsko revščino. Vlada je tako med drugim predlagala, naj pristojni odbor državnega zbora Agencijo za energijo pozove k zamrznitvi novega obračunavanja omrežnine. Nato pa je v ponedeljek na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor poziv umaknila. "Zamrznitev" novega sistema in vrnitev v starega namreč ni nekaj, kar bi lahko izvedli čez noč.

Kot so za MMC pojasnili na Energetski zbornici Slovenije, v pristojnih družbah proučujejo, kaj bi pomenilo, če bi sistem obračunavanja omrežnine znova spremenili. Saj bi, kot pojasnjujejo, tudi vrnitev na "stari sistem" v praksi pomenila prehod v nov način obračuna. "V primeru ponovnih sprememb bi torej šlo za zelo kratek rok za uvajanje vseh potrebnih prilagoditev, ki konkretno posegajo v izvajanje obračuna." V zbornici so ob tem še dodali, da so bile priprave na nov sistem obračunavanje omrežnine zares obsežne. "Število ur sodelavcev v različnih družbah, predvsem dobaviteljicah električne energije, ki so se ukvarjali s prehodom na nov obračun, je bilo zelo veliko – za več polno zaposlenih ljudi več kot leto dni."

Podobno je na seji odbora za infrastrukturo povedal direktor Elesa in predsednik Energetske zbornice Aleksander Mervar, ki je spomnil, da so z elektrodistributerji eno leto prilagajali informacijski sistem, zato morebitni prehod nazaj na starega prej kot v pol leta ne bi bil izvedljiv.

Nova metodologija obračunavanja omrežnine za odločevalce sicer ne bi smela biti presenečenje, saj je znana že dve leti. Na novi sistem bi morali preiti že letošnjega januarja, a so prehod na prošnjo ministrstva za okolje, podnebje in energijo najprej zamaknili na 1. julij in nato na 1. oktober, ko je sistem končno začel veljati.

Premier Golob pa je nov sistem na ponedeljkovi seji državnega zbora označil za zastarelega in dodal, da premalo upošteva nove zelene tehnologije in njihove potrebe po prilagajanju omrežja. "Moja ključna zamera ni v tem, da je sistem nerazumljiv. Moja ključna zamera je, da sistem v ničemer ne prispeva k temu, da bi omrežje, ki se bo moralo pripraviti na vstop novih tehnologij, lahko z dodatnimi sredstvi, ki se v resnici ne bodo zbrala, okrepili," je dejal Golob. Da bi morali metodologijo bolje prilagoditi pospešenemu razvoju obnovljivih virov energije, so opozarjali tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

"Reforma omrežnine je pravična in racionalna"

Za komentar novega sistema obračunavanja omrežnine smo prosili nekdanjega ministra za okolje in dolgoletnega direktorja sekretariata Evropske energetske skupnosti Janeza Kopača. Po njegovem mnenju ta ustrezno odgovarja na izzive, ki jih prinašata množična elektrifikacija in digitalizacija. "Praktično vsi odjemalci v Sloveniji že imajo pametne števce in s tem sprotne, 15-minutne podatke o porabi. To omogoča preglednost tega, kdo omrežje uporablja več in kdo manj, ter sprotno prilagajanje in boljšo izrabo obstoječega omrežja brez dragih investicij. Reforma omrežnine je zato pravična in racionalna," meni Kopač.

Obenem pa razume skrbi vlade, ki jih prinaša novi sistem. A ne, ker bi bil ta zastarel ali nepravičen, temveč ker bi lahko imel negativne učinke na inflacijo. "Nova omrežnina je za večino odjemalcev nižja kot doslej, a v letnem povprečju. Ker pa ima nova omrežnina višjo in nižjo sezono in torej višje in nižje mesečne račune, višja sezona pa se začne prav v novembru in višji računi vplivajo na decembrsko inflacijo, ta pa na celo vrsto proračunskih odhodkov, je vladno skrb mogoče razumeti. Prihodnje leto bo treba najti način, kako se temu inflacijskemu učinku izogniti."

Ali nov sistem odvrača montažo zasebnih sončnih elektrarn?

Doslej so lastniki sončnih elektrarn s toplotnimi črpalkami in električnimi avtomobili plačevali precej nizke stroške omrežnine. Zdaj je slišati kritike, da novi sistem kaznuje oziroma odvrača zasebne investicije v sončne elektrarne. "To deloma drži," odgovarja Kopač, a pri tem opozarja, da je prejšnji sistem omrežnine subvencioniral lastnike sončnih elektrarn, pri čemer je bil to le manjši del subvencije, ki so jo prejemali "poleg znatno obsežnejše subvencije v obliki t. i. net meteringa".

"Račun za to subvencijo so morali poravnati vsi tisti, ki sončnih elektrarn nimajo. Ko je bilo lastnikov sončnih elektrarn še malo, je bil to zanemarljiv znesek, a to ni več tako. Subvencioniranje je pristojnost državnega proračuna, torej vlade in parlamenta. Agencija ni pristojna za odločanje o subvencijah, in nova omrežnina temelji na načelu, da strošek uporabe omrežja plača tisti, ki ga povzroči, pa četudi je to lastnik sončne elektrarne," dodaja Kopač.

Odbor DZ-ja za infrastrukturo v ponedeljek agencijo med drugim tudi pozval, naj oblikuje ukrepe, ki bodo uporabnike tehnologij zelenega prehoda spodbudili na način, da ti ne bodo plačevali višjih stroškov omrežnin. Po mnenju poslancev bi morali metodologijo prilagoditi tako, da bi ta uporabnike spodbujala k prilagajanju odjema električne energije, ne da bi ob tem kaznovala neprilagajanje. Toda, ali je tak poziv realen? Ali lahko pričakujemo racionalizacijo rabe energije brez podražitve njene čezmerne rabe? "Racionalizacija je vedno odraz cenovnih signalov. Če kaznovanja neprilagajanja ni, je tudi signal šibak. Vsekakor pa bi stimuliranje prilagajanja odjema moral nekdo plačati. Bi bilo pač treba dvigniti omrežnino na splošno," meni Kopač.

Splošen dvig omrežnine bi tako lahko precej bolj občutila tudi gospodinjstva. Tudi poziv odbora, naj agencija pri obračunavanju omrežnine uvede dvoletno prehodno obdobje za male in velike poslovne odjemalce, bi po mnenju Kopača zahtevalo občuten dvig omrežnin v gospodinjstvih. "Nisem prepričan, da bi ljudje to velikodušno podprli," še sklene.

Največje stroške bo nov način obračunavanja prinesel energetsko intenzivni industriji, medtem ko naj bi bil za male poslovne odjemalce večinoma ugoden. Na Agenciji za energijo poudarjajo, da se odjemalcem električne energije novega sistema ni treba bati, saj da bodo več plačali tisti, ki so doslej plačevali premalo, glede na svojo uporabo omrežja. Obenem pa so že spomladi opozarjali, da se nanje vrstijo številni pritiski in poskusi, da se prenova obračuna omrežnine prepreči.