V pogovoru za STA je nekdanji vodja Merkurja, ki je zaradi spornih poslov ob menedžerskem odkupu Merkurja pod drobnogledom kriminalistov, kmalu pa lahko po sklepu skupščine prejšnji teden pričakuje tudi odškodninske tožbe, pritrdil, da je za težave Merkurja v večji meri kriv prevzem. Tega je Kordež skupaj z vodilnimi v družbi začel leta 2007, a mu je načrte prekrižala gospodarska kriza.

Banke so namreč zaradi upada vrednosti zastavljenih delnic zahtevale hitro poplačilo najetih posojil za prevzem, kar pa ni bilo izvedljivo, ker so denar dobili prejšnji lastniki Merkurja, je pojasnil. Zanikal je, da bi bil prevzem kakor koli zakonsko sporen, in dodal, da se mu niti ne očita, da bi prejel kakšna sredstva.

Dobro ime za dobro posojilo
Sam je za prevzem najel osem milijonov evrov posojila, za katerega je zastavil "najprej svoj delež v Merfinu ter tudi vse svoje premoženje in ga zato tudi izgubil." Ob tem priznava, da je del milijonskega posojila dobil tudi na lepe oči, saj je bilo zastavljenega premoženja sorazmerno malo.

Zavarovanje posojila z delnicami podjetja, ki jih šele kupoval, se mu ne zdi sporno. "Zanimivo je, da se takšno zavarovanje ocenjuje kot sporno. Pri nakupu hiše nam je popolnoma logično, da za zavarovanje kredita poleg lastnih sredstev zastavimo tudi kupljeno hišo," Kordež argumentira svojo odločitev.

Ostal brez vsega, čaka ga osebni stečaj
Na vprašanje, koliko premoženja mu je po zaplembah ostalo, je Kordež ponovil, da je ostal brez vsega. "Moja polovica hiše je sedaj v postopku izvršbe, a se nad tem ne pritožujem."

O špekulacijah, da brez vsega le ni ostal, saj je pred kratkim dokončal luksuzno hišo v Lescah, pa nekdanji vodja Merkurja pravi, da je bila hiša pretežno že končana. "Zaključna dela so bila deloma plačana iz predplačil, preostalo pa si je sposodila žena," je dejal.

Za preživetje trenutno sodeluje z nekaterimi podjetniki, ki so ga vključili v svoje projekte, veliko pa tudi piše. Meni, da se osebnemu stečaju ne bo mogel izogniti, saj nima več premoženja za poplačilo obveznosti.

Nima smisla tožiti
V zvezi s tem je zato prepričan, da bi bili kakršni koli tožbeni postopki proti njemu za Merkur le dodaten strošek. "S tem, ko je Merkur odkupil lastne delnice in zagotovil denar Merfinu, so bile poplačane predvsem banke, ki so financirale prevzem. Če lahko kdo vrne prejeta sredstva Merkurju, so to potem banke, ki pa so na drugi strani kot trenutno največji lastniki Merkurja sprejele sklep o vložitvi tožb. Proti samim sebi?," se sprašuje Kordež. Dodaja, da so on in prevzemniki ogromno izgubili, dejanski prejemniki pa bodo sredstva obdržali.

Po Kordeževih besedah večina domnevnega oškodovanja izvira iz padca vrednosti podjetja. A ker je Merkur v precejšnji meri poplačal banke, se je to pokazalo tudi v izgubi podjetja.
"Dejanski prejemniki teh sredstev so bili prejšnji delničarji, ki so v prevzemu ugodno prodali delnice. Samo država je s prevzemom zaslužila za okoli 100 milijonov evrov več, kot če bi bila še danes lastnik, od česar je 60 milijonov prek Kapitalske družbe zaslužil pokojninski sklad."

Enkrat sporno, drugič ne
O reviziji prenosa 188 milijonov evrov posojil med Merfinom, HTC Dva in Merkurjem je Kordež pojasnil, da je v osnovi šlo za odkup delnic Merkurja, ki so jih nameravali prodati tujemu kupcu, a je ta zaradi krize odstopil od odkupa.

"Je pa zanimivo, kako so postali sporni posli, ki so bili v drugačnih razmerah del običajnega poslovanja. Na osnovi večinoma iste dokumentacije nanje niso imeli pripomb prejšnji revizorji, prav tako pa so se posli sklepali z drugimi družbami in bankami, ki so se zanje odločali zaradi interesov njihovih firm," opaža Kordež.

Ugotavlja, da so se banke pri sanaciji predolgo obirale, zaradi česar je Merkur na trgu ogromno izgubil. Izgube je s partnerstvom v prevzemu imela tudi Sava, in sicer okoli 30 milijonov evrov, ocenjuje.

Hkrati pa izpostavlja, da so domači prevzemniki veliko bolj pod drobnogledom kot tujci. Pri tem navaja primer Revoza, kjer je država v zadnjih letih namenila 100 milijonov evrov subvencij, Revoz pa je v zadnjih dveh letih lastniku, Renaultu, izplačal 86 milijonov evrov dividend.

"Ko pa smo prevzemniki Merkurja izplačali 12 milijonov dividend za poplačilo obveznosti do bank prevzema, pa smo bili na vseh naslovnicah, čeprav smo v našem primeru za odkup samo državi plačali 130 milijonov današnje vrednosti," opozarja. Za konec meni, da bi ob ustreznem vodenju in zagotovljenih finančnih virih Merkur lahko spet uspešno posloval, saj trg ni veliko manjši kot pred krizo.