Guverner Marko Kranjec je na posvetu o vlogi bank pri reševanju finančnih težav podjetij izrekel več kritik do posojilne dejavnosti in upravljanja s slabimi posojili. Med drugim je naštel prepočasno ukrepanje bank do zamudnikov, premalo aktivno vlogo pri reševanju podjetij in preveliko nepreglednost slabih posojil. "Banke so se zelo malo spraševale, ali je projekt, ki je bil financiran, razumen ali ne," je izpostavil. Posojila so se odobravala bolj po poznanstvih, kot premalo natančne pa vidi tudi posojilne pogodbe, ki dolžnikom niso omejevale nadaljnjega zadolževanja.

Ker za posojila zdaj ni dovolj denarja, morajo banke sredstva dobiti z dokapitalizacijami ali prodajami zaseženih delnic in stanovanj, kar predlaga novi minister za finance Janez Šušteršič, je za TV Slovenija poročal Erik Blatnik.

"Onemogoča nas insolvenčna zakonodaja"
Prvi mož Nove Ljubljanske banke v odstopu Božo Jašovič je izpostavil velik skok stečajev v zadnjem letu in to, da slaba posojila dosegajo že 9,7 milijarde evrov oziroma petino aktive slovenskih bank. Banke se zato morajo ukvarjati s slabimi posojili in prestrukturiranjem podjetij, pri tem pa jih pogosto onemogoča insolvenčna zakonodaja. Prepričan je, da bi morali imeti pri prisilnih poravnavah ključno besedo upniki, ne pa da lastniki in menedžerji podjetij prisilne poravnave uporabljajo kot krinke za pripravo svojih predlogov za reševanje podjetij. To sproža dolgotrajne in težavne postopke usklajevanja.

Prvi mož Merkurja Blaž Pesjak pa je bil po drugi strani kritičen do bank, saj se te po njegovem mnenju predolgo odločajo in usklajujejo med seboj, predolgo pa traja tudi uresničevanje doseženih dogovorov. Za primer je dal počasno odobravanje premostitvenega posojila za Merkur pred dobrim letom dni, zaradi katerega je nakelsko podjetje utrpelo veliko poslovno škodo ter izgubilo kupce in tržni delež.

Težavni odnosi med upravami in nadzorniki
Zaradi naraščanja slabih posojil se morajo reorganizirati tudi vodstva bank, da bodo sposobna upravljati s tovrstnimi posojili, podjetjem, ki imajo potencial, a so se zaradi krize znašla v težavah, pa omogočiti preživetje. A guverner Kranjec kot veliko težavo vidi tudi odnose med nadzornimi sveti in upravami bank, kar še posebej velja za banke v državni lasti. K temu je po njegovih besedah precej prispevala tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb.