Predstavila jo je direktorica upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za severno Primorsko Mirjam Božič, ki je dodala, da so se v krču znašla tudi razvojna podjetja. Severnoprimorsko gospodarstvo prek 40 odstotkov prihodka ustvari v industriji, izstopata pa elektro- in kovinskopredelovalna dejavnost, pomembno pa je tudi gradbeništvo, pojasnjuje Božičeva.

Pokrajina namreč izvaža v Italijo in Nemčijo, kjer je kriza še večja, podjetja pa so vezane na avtomobilsko industrijo, belo tehniko in gradbeništvo. Pri živilskih dejavnostih in v turizmu se bo kriza pokazala pozneje, je dodala.

Prodaja močno pada
V zadnjem četrtletju je Iskri Avtoelektriki prodaja upadla za petino, v Hidrii za 15 odstotkov, v Primorju za 10 odstotkov in v Kolektorju za četrtino. V letu 2009 se bo prodaja Iskre Avtoelektrike in Primorja znižala za 15 odstotkov, Hidrie za petino in v Kolektorju za četrtino, je Božičeva predstavila izsledke analize.

Posledica tega so krčenje delovnega časa, pa tudi odpuščanja, pri čemer delo izgubljajo pogodbeni delavci za določen čas, hkrati ne bodo nadomeščali upokojitev, pa tudi študentov ne bodo več zaposlovali. Med predvidenimi 650 napovedanimi odpuščenimi delavci jih je le 25 s pogodbo za nedoločen čas, je pojasnila direktorica območne enote.

Razširjene seje upravnega odbora severnoprimorske gospodarske zbornice so se udeležili tudi poslanci Mirko Brulc (SD), Danijel Krivec (SDS) in Vasja Klavora (DeSUS) in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek, ki je predstavila predlog ukrepov zbornice za premostitev krize slovenskega gospodarstva.

Črnigoj želi ukrepe vlade
Podprl jih je generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj, opozoril pa je, da so dolgoročni. Kot ključno težavo je izpostavil likvidnost družb, zaradi česar imajo tudi v ajdovskem gradbenem podjetju težave, čeprav o zapiranju gradbišč še ne razmišljajo. "Gospodje poslanci, mi potrebujemo takojšnje ukrepe. Naša realizacija je prejšnji mesec znašala 45 milijonov evrov, a smo dobili plačanih le osem milijonov. Vsi hranijo denar za plače. Pomagajte nam, ker ni več časa," je pozval. Brulc mu je odgovoril, da podpira predlog zmanjšanja plačilnih rokov na 30 dni.

Krivec je menil, da vlada z ukrepi za boj s krizo zamuja, a se Brulc z njim ni strinjal, češ da morajo biti ukrepi resda hitri, a tudi premišljeni, da ne bi naredili še večje škode.

M. R.