Vodja Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn je po koncu dvodnevnega rednega spomladanskega zasedanja v Washingtonu razkril, da klicom po reformi ni nasprotoval nihče in da je bil v boju s svetovno gospodarsko krizo narejen napredek, ki pa je prepočasen.

K reformi IMF-a, ki bi dala večjo vlogo državam v razvoju, je pozval tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner. S tem, ko naj bi razvijajoče se države, kot je Kitajska, dobile večjo vlogo pri vodenju organizacije, se pričakuje, da bo Kitajska v blagajno organizacije prispevala tudi več denarja.

Kriza v revščino pahnila 50 milijonov ljudi
Tako IMF kot Svetovna banka sta opozorila, da se kriza, ki je zajela svetovno gospodarstvo in v skrajno revščino pahnila več kot 50 milijonov ljudi, spreminja v človeško in razvojno nesrečo, saj državam v razvoju grozi, da bodo zaradi krize še bolj zaostale v razvoju ter bo njihov napredek v zadnjih letih izničen.

"Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala ta kriza"
Svetovna banka je za pomoč revnejšim državam vzpostavila 55 milijard dolarjev vreden infrastrukturni investicijski program. "Ključnega pomena je, da imamo ob svežnjih za pomoč gospodarstvom v razvitih državah podporo za tiste, ki si ne morejo privoščiti več milijard dolarjev vrednih svežnjev pomoči," je ob tem dejal predsednik Svetovne banke Robert Zoellick. "Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala ta kriza," je še povedal Zoellick in dodal, da bo zelo težko doseči milenijske razvojne cilje ZN-a o zmanjšanju revščine do leta 2015.

Svetovna banka: Nekatere države izvajajo protekcionizem
Svetovni voditelji so na vrhu skupine G-20 v Londonu na začetku meseca obljubili, da bodo krizo premagali z ukrepi, vrednimi bilijardo dolarjev, in potrojili finančne vire, razpoložljive IMF-u, na 750 milijard dolarjev. Pomoč naj bi vključevala 500 milijard dolarjev vredna posojila. EU, Japonska in ZDA so obljubile, da bodo k temu prispevele po 100 milijard, a Svetovna banka ZDA, EU in druge članice skupine 20 največjih razvitih in razvijajočih se držav obtožuje, da izvajajo protekcionizem, čeprav so v Londonu obljubile, da svojih gospodarstev ne bodo ščitile s trgovinskimi ovirami.

Potrebni dodatni ukrepi
V sklepnem dokumentu je odbor za mednarodna monetarna in finančna vprašanja IMF-a zapisal, da je, če se želimo iz krize izkopati do leta 2010, treba sprejeti dodatne ukrepe k ozdravitvi bank, oživeti kreditiranje in spodbuditi mednarodne tokove kapitala. Države je pozval, naj nadaljujejo fiskalne spodbude.

T. V.