V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenje (KS 90) ob napovedanem vročinskem valu – temperature se bodo v prihodnih dneh po napovedih vremenoslovcev povzpele tudi do 35 stopinj Celzija – opozarjajo, da se ob visokih temperaturah delo pogosto ne more izvajati tako dolgo, hitro in intenzivno kot v hladnejših dneh. "Že vsaka stopinja Celzija nad 25 stopinjami Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti, pri temperaturah nad 27 stopinjami Celzija pa se predvsem pri predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z visoko stopnjo zmanjša celo od štiri do devet odstotkov," so zapisali v sporočilu za javnost.

Sorodna novica Delodajalci so dolžni sprejeti ukrepe, ki omogočajo varno delo v vročini

Poudarili so, da so visoke temperature nevarne predvsem za zdravje delavcev, starejših od 50 let, kroničnih bolnikov, nosečnic, ljudi s čezmerno telesno težo in vseh, ki delo opravljajo na prostem. Med panogami, ki so v vročih dneh najbolj na udaru, so omenili gostinstvo in turizem, gradbeništvo, potniški in tovorni promet, komunalo ter delo v starih proizvodnih halah, ki so pogosto slabo toplotno izolirane.

Opozorili so tudi, da imajo medtem trgovski delavci v poletnih mesecih pogosto težave zaradi pretiranega hlajenja nekaterih trgovin. "Strokovna priporočila jasno povedo, da naj bo temperatura v prostoru od 23 do 27 stopinj Celzija," so poudarili glede hlajenja delovnih prostorov. Delodajalce ob tem pozivajo, da je kljub hlajenju prostore treba vsaj dvakrat na dan prezračiti, klimatske naprave pa ne smejo biti postavljene tako, da so delavci na svojih delovnih mestih izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku.

Če je ogroženo njegovo zdravje, lahko delavec zapusti delovno mesto

Delovnopravna zakonodaja sicer vse delodajalce obvezuje, da morajo poskrbeti, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Izjema so le t. i. vroči delovni prostori, kjer je lahko temperatura višja, a mora biti v tem primeru zagotovljeno, da v pomožnih prostorih – na hodnikih in stopniščih – temperatura ni višja od 20 stopinj Celzija.

V primeru resne neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ima delavec pravico ukrepati, ob morebitni neizogibni nevarnosti pa tudi zapustiti delovno mesto. "V teh primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti," pojasnjujejo na KS 90.

Poziv k strožjemu inšpekcijskemu nadzoru

Konfederacija sindikatov delodajalcem za zagotovitev ustrezne varnosti delavcev v vročih dneh predlaga več ukrepov – zmanjšanje intenzivnosti dela, uvedbo pogostejših odmorov in krajšanje delovnega časa, ali če je to mogoče, premik delovnega časa na manj vroče dele dneva. Ob tem predlagajo tudi prilagoditve glede tehnologij in opreme – v gostinstvu denimo uporabo indukcijskih kuhalnikov namesto plinskih štedilnikov –, zagotavljanje zadostnih količin hladne vode in ustreznih delovnih oblačil.

"Kljub rekordnim dobičkom delodajalcev opažamo nesramno in nedopustno varčevanje na račun zdravja in varnosti delavcev, ko delodajalci ne zagotavljajo osnovnih pogojev za varno in zdravo delovno okolje in kjer tudi strokovni sodelavci s področij varnosti in zdravja pri delu ne opravijo svojega osnovnega poslanstva," ob tem opozarjajo v KS90, zato inšpektorat za delo pozivajo, naj v najbolj ogroženih dejavnostih delovne razmere preverjajo s ciljanimi nenapovedanimi nadzori. Hkrati pozivajo tudi k zaostritvi delovnopravne zakonodaje, ki "bo delavcem zagotavljala varno in zdravo delovno okolje brez izjem".