Generalna policijska uprava je v sredo predstavila delo policije v lanskem letu. Direktor Uprave kriminalistične policije dr. Jurij Ferme je povedal, da podatki v zadnjih letih izkazujejo naraščanje števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, predvsem dejanj z veliko premoženjsko škodo oz. koristjo in organiziranih oblik te kriminalitete.

Kriminalisti tako preiskujejo številne prisilne poravnave, ki niso bile uspešne in so se končale s stečaji gospodarskih družb, in tudi primere spornih kreditiranj bank, predvsem tistih v večinski lasti države, s čimer se soočajo specializirane preiskovalne skupine.

Na področju gospodarske kriminalitete policisti in kriminalisti tudi opažajo naraščajočo uporabo vrste sodobnih tehnologij in opreme, kar njeno obvladovanje še dodatno otežuje in posledica tega naj bi bili številnih zaostanki (913 dosjejev), predvsem na račun preiskovanja elektronskih naprav.

Med zahtevnejšimi kaznivimi dejanji se je najbolj povečalo število kaznivih dejanj pranja denarja, in sicer z 48 na 141, Število oškodovanj upnikov se je povečalo z 20 na 37, število zlorab položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa s 161 na 216. S temi kaznivimi dejanji zlorab je bila po podatkih kriminalistov povzročena največja škoda, in sicer za 276,3 milijona evrov.

Policija je lani vložila kazenske ovadbe za 74 tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer je ovadila 89 ljudi. Obravnavanih pa je bilo še 22 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, ki so vsebovala elemente korupcije.

Več poudarka finančnim preiskavam
Ob predstavitvi dela policije so opozorili, da so lani dali več poudarka finančnim preiskavam, pri katerih so sledili nezakonitemu finančnemu toku denarja in na tej podlagi zavarovali oziroma odvzeli pridobljene premoženjske koristi.

Policija je tako opravila finančne preiskave v 234 zadevah, in sicer zoper 421 fizičnih in 148 pravnih oseb. V finančnih preiskavah pa se je preverjalo za 202,6 milijona evrov domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Po izvedenih finančnih preiskavah v predkazenskem postopku so na pristojna državna tožilstva podali 135 pobud za zavarovanje premoženjske koristi v višini 179,3 milijona evrov zoper 180 fizičnih in 80 pravnih oseb.

Gospodarski kriminal ne pozna krize
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ugotavljajo, da gospodarski kriminal v času krize ne pozna krize. Po njihovih navedbah je ocenjena škoda zaradi tovrstnih kaznivih dejanj v zadnjih petih letih skupaj znašala 1,4 milijarde evrov, kljub temu pa v priporočilih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o tem ni niti besede.

V ZSSS-ju so ob tem kritični tudi do Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki sicer pozdravlja zavezo k učinkovitemu pregonu gospodarskega kriminala v koalicijski pogodbi nove vlade, vendar so se v zadnjem času raje osredotočili na oviranje javne objave davčnih dolžnikov.

Davčna in carinska uprava bosta namreč v ponedeljek na svojih spletnih straneh prvič objavili seznam največjih davčnih dolžnikov, čemur pa na GZS-ju nasprotujejo, saj so prepričani, da bo objava takšnih imen zelo sporna, zlasti pri tistih podjetjih in podjetnikih, zoper katere davčni postopki sploh še niso pravnomočno končani.