Delničarji na skupščini o predlogu vodstva Save, da še en mandat podeli zdajšnjim nadzornikom Miranu Kalčiču, nekdanjemu direktorju NFD holdinga Stanetu Valantu, predsedniku uprave Finetola Janku Kastelicu in Jožetu Obersnelu iz Zavarovalnice Triglav, niso glasovali.

Namesto njih so za nadzornike imenovali prav tako dva predstavnika skupine NFD Mirana Kraševca in Romana Ambroža, Roka Ponikvarja iz Merkurja in Tomaža Peršeta.

Kad in Sod nista mogla glasovati
Na skupščini, na kateri so bili tudi predstavniki Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, vendar zaradi torkovega sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev niso imeli glasovalnih pravic, so tako s svojimi predlogi uspeli predstavniki družb okoli NFD.

Razočarani pa so v društvu Mali delničarji Slovenije, ki jim ni uspelo s predlogom, da skupščina prejšnji upravi na čelu z Janezom Bohoričem ne bi podelila razrešnice.

Predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je zaskrbljen, ker je skupščina podelila razrešnico obema upravama, čeprav so skupaj s Kapitalsko družbo zahtevali ločeno glasovanje o prejšnji upravi.

"Bili smo neuspešni, ker nas je večina preglasovala. Spet je dobila večino skupina NFD, ki je Savo letos potopila za 40 milijonov evrov. Samo upam, da bodo v prihodnje dobro delali in ne bodo več podeljevali kreditov, ki bi Savo dokončno potopili," je opozoril.

Tudi Valant nezadovoljen
Z novimi predstavniki NFD v Savi pa ni zadovoljen niti nekdanji direktor NFD holdinga. "To je moja intimna ocena, ker te ljudi poznam," je poudaril Valant, ki mu skupščina ni dala novega mandata za nadzornika Save. O očitkih društva Malih delničarjev Slovenije, da skupaj z drugimi dosedanjimi nadzorniki ni preprečil oškodovanja Save, pa je spomnil, da je projekte pred leti podpirala tudi javnost, trenutne težave pa je prinesla gospodarska kriza, in sicer ne le Savi, temveč številnim podjetjem v Sloveniji in po svetu.

Delničarji so se seznanili tudi s poslovanjem družbe, ki nadaljuje dezinvestiranje in je tik pred odprodajo nepremičninskega in gumarskega podjetja.

Ključno za razdolžitev bo dezinvestiranje
Lastniki so se danes seznanili tudi z revidiranim letnim poročilom družbe in skupine Sava za lansko leto ter s tem, da je družba lani ustvarila 156 milijonov evrov izgube. Kot je po skupščini poudaril predsednik uprave Save Matej Narat, ki je vodenje družbe prevzel z lanskim aprilom, nadaljujejo reorganizacijo in racionalizacijo.

Ključno za razdolžitev Save, ki bankam dolguje 400 milijonov evrov, bo dezinvestiranje, v okviru katerega je Sava že prodala nekatere svoje naložbe. V kratkem pa naj bi bila izpeljana tudi že marca dogovorjena prodaja nepremičninskega podjetja Sava IP Zavarovalnici Triglav. Še letos se napoveduje tudi odprodaja uspešnega gumarskega podjetja Savatech, za katerega obstaja veliko zanimanje tako pri strateških kot finančnih vlagateljih.

S tem bo večje dezinvestiranje Save po besedah Narata bolj ali manj končano. "V Savi potem ostanejo konsolidiran, drugačen, prožnejši in bolj racionalno organiziran turizem ter deleža v dveh bankah, pri čemer smo spet obudili idejo o združitvi Abanke in Gorenjske banke, saj verjamemo, da obstajajo sinergije tudi pri konsolidaciji v bančnem sistemu. To bi bile potem glavne divizije nove Save," je pojasnil Narat.

Konsolidacijo in racionalizacijo bodo v Savi še nadaljevali. "Prvi rezultati pa so že tu, saj izidi za prve tri mesece letošnjega leta kažejo, da smo boljši od lanskega leta in boljši od plana," je poudaril Narat. Krovna družba Sava je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 2,4 milijona evrov čistega dobička. Pri tem je zelo pomembno, da so stroški v primerjavi z lanskim letom kar za 27 odstotkov nižji, je poudaril član Savine uprave Miha Resman, ki je opozoril, da si Sava še enega takšnega leta, kot je bilo lansko, ne more privoščiti.