Upniki/lastniki so zavrnili predlog uprave, da bi se osnovni kapital družbe povečal s stvarnimi vložki v višini več kot 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov. Vplačniki bi bili upniki, ki so v postopku prisilne poravnave vstopili tudi v lastniško strukturo družbe.

V imenu lastnikov se je odzval NLB, kjer so povedali, da predlagana dokapitalizacija in poslovni načrt lastnicam in upnikom ne dajeta nobenega zagotovila, da bo Alpos po dokapitalizaciji posloval pozitivno in vračal zmanjšano višino dolgov. Zato so glasovali proti dokapitalizaciji.

Lastniki/upniki: Družbe ni mogoče uspešno sanirati
V NLB-ju še dodajajo, da so kljub pripravljenosti in enotnosti konzorcija bank, ki jim Alpos dolguje poplačilo posojil, in drugih lastnikov, med katerimi sta Slovenska industrija jekla (SIJ) in Acroni, da se družbi omogoči ponoven zagon proizvodnje, ugotovili, da dejansko finančno stanje hčerinskih družb Alposa bistveno odstopa od dejanskega stanja. Zato menijo, da družbe ni mogoče uspešno sanirati.

Banke želijo svoj denar
V postopku prisilne poravnave sta se zamenjali tako uprava kot lastniška struktura družbe. Namesto Mirjana Bevca je vodenje prevzel Ljubo Osovnikar, lastniki pa so postali tudi SIJ (petinski delež) ter banke NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka, vsaka s šestnajstinskim deležem. Največ dolgov si je Alpos nabral pri NLB-ju in NKBM-ju.

Kaj bo z zaposlenimi?
Družba naj bi tako šla v stečaj, iz NLB-ja pa so še sporočili, da bo poslovanje nadaljevala le družba Alpos Alu, v kateri bo zaposlenih okoli 30 odstotkov zdajšnjih delavcev Alposa. V Alposu je sicer delalo okoli 400 zaposlenih, ki so med agonijo podjetja med drugim dejali, da so jih banke izdale, saj je stečaj zanje najlažja rešitev, medtem ko bodo delavci ob morebitnem stečaju postali strošek države.

Alpos nima sredstev za poslovanje
Po neuradnih informacijah je Alpos že dalj časa brez sredstev za poplačilo terjatev. Uprava Alposa je v poročilu, ki so ga predstavili na seji, sicer zapisala, da je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, medtem ko je čista izguba znašala dobrih pet milijonov evrov.

Skupna izguba tako znaša 21,3 milijona evrov, osnovni kapital družbe pa je konec avgusta znašal le še milijon evrov. Uprava Alposa je tako ocenila, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Ali to pomeni, da bo prisilna poravnava prekinjena in bo uveden stečaj, pa za zdaj ne želijo povedati.