Nekatere države tako obdavčujejo zemljišča in izmed stavb le stanovanja, pri čemer so pri zemljiščih zavezanci lastniki, pri stanovanjih pa stanovalci (tako ureditev ima Francija). Poleg lastnikov so zavezanci deloma tudi uporabniki ali upravitelji stavb in/ali zemljišč na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem in v Veliki Britaniji, deloma v Nemčiji.

Nekatere članice EU-ja poleg stavb obdavčujejo samo stavbna zemljišča (Bolgarija), nekatere ločeno zasebna in najemna državna zemljišča (Litva), nekatere prazna zemljišča (Madžarska). Nekatere imajo davek na zemljišča in stavbe za nerezidenčne namene (Irska).

Neka splošna vrednost je osnova
Nepremičninski davek je v večini evropskih držav samo prihodek občin, v nekaterih pa je poleg občin tudi prihodek zveznih dežel (Nemčija), regij in departmajev (Francija), okrožij (Danska) in delno države (Švedska).

Davčna osnova je v vseh državah neka splošna ocena vrednosti nepremičnine ali letne vrednosti najemnine, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Dodajajo, da ni nujno, da te ocene v vseh državah odražajo tržno vrednost, čeprav praviloma metodologije v večini držav ta cilj zasledujejo. Pogosto so izračuni narejeni na nek presečni datum in nato redko ali nikoli prevrednoteni, zato so te vrednosti v državah pogosto tudi podcenjene, pravijo na ministrstvu.

Davčne stopnje so po večini določene glede na to, ali je stavba stanovanjska, industrijska ali poslovna, ter glede na vrsto zemljišča (kmetijsko, gozdno, stavbno). Stopnje so ponekod lahko progresivne glede na vrednost nepremičnine, ponekod pa različne glede na velikost občine. V nekaterih državah lahko občine davek oz. del davka zvišajo tudi za večkrat, npr. v Avstriji za do petkrat, v Nemčiji in Luksemburgu pa tudi za do osemkrat.

Del javnih stavb ponekod izvzet
Glede na primerjavo oprostitev in olajšav, ki jo je za 19 držav pripravil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Ivo Lavrač, so v 16 državah nekatere nepremičnine za javne namene vsaj deloma oproščene nepremičninskih davkov.

V 16 državah so plačila delno oproščene nepremičnine verskih skupnosti, zdravstvene institucije v osmih, izobraževalne ustanove v 10, spomeniki ter muzeji in galerije v sedmih, diplomatska in konzularna predstavništva pa v 15 državah. Neposredne primerjave s Slovenijo so težke, saj ima vsaka država svoje specifike, pravi Lavrač. Glede obdavčitve sakralnih objektov in javnih stavb pa pravi, da Slovenija v nobenem primeru - če te objekte obdavči ali ne -, ne bo izjema.

"Če je v kakšni državi Cerkev politično močna, si pač izbori ugodnejšo obravnavo. Mislim, da je koristno, da so javne zgradbe obdavčene, saj predstavljajo določeno obremenitev in strošek v prostoru ter potrebujejo večjo evidenčno in pravno urejenost, ki jo bo davek spodbudil," meni Lavrač.

Če javne stavbe izločimo iz obdavčitve, dodaja, bi bilo enako, kot če javni uslužbenci ne bi plačevali dohodnine z argumentom, da gre le za prelivanje iz enega v drug državni žep. Lavrač se strinja tudi z odločitvijo, da obdavčitev zajame skoraj vse nepremičnine, sicer bi postale davčne stopnje za obdavčene nepremičnine zelo obremenilne in nepravično diferencirane. Izmed članic EU-ja davka na nepremičnine sicer nima le Malta.