Toliko o rožnati prihodnosti
Kjub dobri gospodarski rasti nekdanjih komunističnih držav leta 2006, je skoraj polovica njenih prebivalcev menila, da živijo slabše, kot so leta 1989. Obdobje sedemnajstih let, ko je cvetela liberalizacija, privatizacija in stabilizacija, je prineslo še eno ugotovitev. Večina raziskav, ki so jo izvedle svetovne in evropske banke, kaže, da so bili ljudje optimistični glede prihodnosti svojih otrok.

A k ponovnemu dvomu o rožnati prihodnosti je doprinesla gospodarska kriza, nezadovoljstvo ljudi s podkupljivimi politiki in oblastno birokracijo. Povprečen padec BDP-ja letos je bil 6,2 odstotka, njegova rast bo počasna. Prebivalci nekdanje Vzhodne Evrope se tako soočajo z višjimi davki, večjimi zadolžitvami, manjšo javno porabo, nižjo plačo in manjšim številom delovnih mest.

Poljaki plavajo, ostali tonemo
"Nekdanje komunistične države ne smemo obravnavati kot ločeno regijo," nadaljuje The Economist. Poljska bo edina država, ki bo imela letos rast BDP-ja (+ 1,3 %), čeprav je njena javna zadolžitev skrb vzbujajoča. Relativno hitrejšo rast (2 %-5 %), naj bi poleg Poljske imele Albanija, Slovaška in Slovenija, ki imajo relativno zdrave bančne sisteme in so mednarodno konkurenčni. Kljub temu pa je trenutno stanje zadnjih štirih držav skrb vzbujajoče.

Po podatkih Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) bo imela Slovenija ob koncu leta 7,8-odstotni padec BDP-ja. Še hujši padec napovedujejo za Litvo (- 18,4 %), Latvijo (- 16 %) in Estonijo (- 13,2 %).

Ko pajek poje pajka
"Države, ki ležijo bolj na jugovzhodnem delu, so revnejše. Gospodarstvo tistih držav, ki so bližje EU-ju pa raste predvsem na račun močnega izvoza dobrin in storitev ter dotoka denarja. Mrežni učinek je bil sicer učinkovit, a počasi postajajo vidni tudi njegovi negativni učinki; močna odvisnost od posameznega industrijskega sektorja (Slovaška je npr. od avtomobilske industrije) in od cen surovin (Rusija, Kazahstan)."

Dejavnika, ki bosta v letu 2010 na rast vplivala zaviralno, bosta po navedbah EBRD-ja počasna krepitev glavnih izvoznih trgov in nadaljevanje posojilnega krča, zaradi konsolidacije bilanc bank v regiji in nadaljevanja bremen slabih dolgov.

Države se soočajo še z eno težavo
"Leta nizke rasti so rezultat počasne produktivnosti. Podobno se je zgodilo leta 1999 na Portugalskem, ko je država sprejela evro," opozarja The Economist. Nekaj podobnega je doletelo Zahodno Evropo. Države počasi izčrpujejo svoje prednosti, "izgubljajo pomen" je zapisal The Economist. Nekateri upajo, da bodo našli novo tržno nišo na področju visoko specializiranega kadra in kreativnosti.

Slovenija med manj zadolženimi
Na lestvici BDP-ja po prebivalcu izmed dvajsetih tranzicijskih držav, je Slovenija z 24.180 dolarji BDP-ja na prebivalca na prvem mestu. Sledi ji Češka (16.680 dolarjev), Slovaška (16.240 dolarjev), Estonija (13.980 dolarjev) in Hrvaška na petem mestu (13.220 dolarjev).

"Pred padcem železne zavese je bila Hrvaška močno pred državami, ki jim danes gleda v hrbet," piše hrvaški časopis Jutarnji. Češka, Slovaška in Slovenija so po menju hrvaških analitikov tako hitro napredovale predvsem zaradi vključitve v EU in Nato ter zaradi hitrejšega sprejetja reformnih ukrepov.

Življenjski standard je še posebej skrb vzbujajoč v Črni gori, kjer bo letošnji BDP na prebivalca znašal 6.510 dolarjev, v BiH-u 4.080 dolarjev, v Albaniji pa 3.450 dolarjev, piše The Economist in dodaja, da je Slovenija edina država, ki je presegla 60 odstotno stopnjo BDP-ja zahodnoevropskih držav. To pomeni, da bo Slovenija kljub povečanju dolga ostala med manj zadolženimi državami Evropske monetarne unije.