Glavni impulzi za rast so spet prišli iz ZDA, kjer zadnji makroekonomski podatki kažejo, da je strah pred skorajšnjo recesijo, ki je zavladal po rasti julijske brezposelnosti na 4,3 odstotka (največ v zadnjih treh letih), odveč. Vlagatelje je zadnji teden najprej razveselila nižja inflacija, nato pa še spodbudna rast prodaje na drobno. Inflacija na ravni potrošnikov, merjena z indeksom CPI, je bila julija 2,9-odstotna (najmanj po marcu 2021), julijska rast maloprodaje pa je bila (glede na junij) enoodstotna, kar je bolje od napovedi. Skratka, verjetnost za mehak pristanek ameriškega gospodarstva je spet precej višja, to pa je spodbudilo kupce delnic in prineslo visoko tedensko rast indeksov.

Najvišja tedenska rast letos
Dow Jones je spet nad 40 tisoč točkami, S & P 500 je prav tako vseh pet dni v tednu pridobival in se skupno povzpel za skoraj štiri odstotke, kar pomeni največjo tedensko rast letos. Indeks tehnoloških delnic NASDAQ je pridobil celo 5,3 odstotka. Frankfurtski DAX se je v petek zvišal že devetič zapored, na tedenski ravni se je povzpel za 3,4 odstotka. Predvsem nekatere tehnološke delnice so močno pridobivale. Nvidijine so na primer v enem tednu poskočile za 20 odstotkov. Indeks volatilnosti VIX, ki se je na začetku avgusta dramatično zviševal in bil 5. avgusta na eni od svojih najvišjih vrednosti v zgodovini, se je spet močno znižal. Skratka, kot da bi se vsi strahovi nenadoma razblinili in bi pohlep v trenutku zamenjal previdnost.

Kaj bo Powell povedal o politiki obrestnih mer?
Newyorški indeks S & P 500 je letos za 16 odstotkov v plusu in je le še približno dva odstotka oddaljen od julijskega rekorda. Pozornost finančnih trgov bo ta teden namenjena denarni politiki ameriške centralne banke. Guverner Feda Jerome Powell bo v petek spet nastopil na rednem letnem simpoziju centralnih bankirjev v Jackson Holu. Skoraj zagotovo bo omenil napredek pri prizadevanjih, da se inflacija približa ciljnima dvema odstotkoma, kar pomeni temelje za začetek zniževanja obresti, ki že več kot leto dni vztrajajo najvišje v zadnjih 23 letih. Ob borznih pretresih na začetku avgusta je bila večina prepričana, da bo Fed septembra obresti znižal celo za pol odstotne točke, zdaj pa je spet večja verjetnost za znižanje v višini 25 bazičnih točk.

Dalio stavi na Nvidio, Burry na Alibabo
Kako se pozicionirati v teh zahtevnih časih? Slavni vlagatelji so v drugem četrtletju precej premešali svoje portfelje (oziroma portfelje skladov, ki jih vodijo). Ray Dalio je kupil za 720 milijonov dolarjev Nvidijinih delnic, okrepil pa je tudi poziciji v Amazonu in Microsoftu. Bill Gates je kupoval delnice finančnega holdinga Berkshire Hathaway, prodajal pa, zanimivo, Microsoftove delnice. Michael Burry (oziroma sklad Scion Asset Management) je kar za polovico oklestil delež delniških naložb, pri čemer je zaprl pozicije v podjetjih HCA Healthcare, Citigroup in Block. Vseeno Burry vidi tudi nekaj priložnosti, na primer v kitajskem trgovcu Alibabi, tako da je dokupil za več kot dva milijona dolarjev Alibabinih delnic, ki v njegovem portfelju predstavlja 21,3-odstotni delež.

Buffett stavi na lepoto
Kako pa razmišlja sloviti Warren Buffett? Pred dnevi objavljeni podatki, ki jih morajo razkriti večji skladi, kaže, da se je sklad Berkshire Hathaway, katerega glavni strateg je Buffett, poslovil od delnic Snowflaka in Paramounta. V Applu je glede na prvo četrtletje prepolovil svoj delež, še vedno pa ima za več kot 80 milijard dolarjev Applovih delnic, tako da Apple ostaja največja posamična naložba holdinga Berkshire Hathaway. Zmanjšal je tudi delež v Bank of Americi, vse te prodaje pa so vrednost denarnih rezerv v bilanci Berkshire Hathawaya dvignile na kar 277 milijard dolarjev (večina tega je pravzaprav v hitro unovčljivih kratkoročnih vladnih obveznicah). Buffett je v četrtletju do konca junija kupoval bolj malo – povečal je delež v naftnem podjetju Occidental Petroleum, predvsem pa je presenetil z nakupi delnic verige kozmetičnih trgovin Ulta Beauty. V tem podjetju je imel konec junija delež, vreden 266 milijonov dolarjev. Delnice trgovin Ulta Beauty so zadnji teden poskočile za 17 odstotkov.

Cene zlata rekordno visoko
Vrednost zlata je v pričakovanju septembrskega znižanja obrestnih mer v ZDA in ob vse večji geopolitični negotovosti prvič presegla 2500 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Pomagala je tudi nižja vrednost dolarja. Za evro je treba prvič po sedmih mesecih spet plačati več kot 1,10 dolarja. Cena nafte brent je tik pod 80 dolarji, navzdol jo potiskajo predvsem novice o težavah Kitajske, kjer je gospodarska rast relativno šibka, cene nepremičnin se znižujejo, brezposelnost pa (predvsem med mladimi) narašča.