Če privolimo v populistično logiko, naj podržavljene banke kreditirajo gospodarstvo zaradi pritiskov javnosti, potem bi dokapitalizacije lahko mirno preskočili, država pa bi podjetjem namesto tega kar neposredno nakazala denar, je bil kritičen Marko Košak z ljubljanske ekonomske fakultete.
"Mislim, da bi bilo zelo nevarno, če bi prišlo do tega, da bi banke kreditirale zaradi pritiska javnosti ali medijev," je dejal. In dodal, bankam je treba pustiti, da opravljajo delo, za katerega so specializirane.
Razmere v bankah se sicer po večmilijardni injekciji počasi stabilizirajo, tudi na področju podeljevanja posojil gospodarstvu. "Subjektivno občutje je, da se stabilizira, ker ne upada več. Ne bo pa rasti in še nekaj let se bomo ukvarjali z absorpcijo slabih terjatev," je pojasnil predsednik uprave Unicredita Slovenija Stefan Vavti.
Medja bi bil nad ponovitvijo izida zelo razočaran
Očitkov se je branil tudi prvi mož NLB-ja Janko Medja. Famo, da banke sedijo na denarju in nočejo kreditirati podjetij, širijo tisti, ki niso sposobni najemati posojil, je poudaril in slikovito pristavil, da se banke za dobre projekte tepejo. In koliko jih je NLB sklenil na novo? "V tem trenutku je to samo za gospodarstvo nekje na ravni 400 milijonov letno, morda malo več," je dejal Medja.

Po lanskih obremenitvenih preizkusih v večini bank v Sloveniji podobna testiranja, z malce drugačno metodologijo, letos na zahtevo evropske agencije za bančni nadzor potekajo v NLB-ju, NKBM-ju in v SID banki. Se lahko v NLB-ju ponovi lanski negativni izid? "Zelo bi bil razočaran, če bi prišlo do takih rezultatov,« je odgovoril prvi mož NLB-ja.

Svoje pričakovanje je utemeljil na portfelju banke, 70-odstotni pokritosti slabih posojil, ki so ostala v banki, ter visoki kapitalski ustreznosti. Vavti sicer ni tako prepričan, da bodo izidi lanskih in letošnjih obremenitvenih testiranj povsem enaki. Izide testiranj 130 sistemskih bank v EU-ju bodo predvidoma znani konec jeseni.