Jezerc, ki je od septembra 2007 do leta 2013 bedel nad direktorji in skrbniki kreditojemalcev v posameznih poslovnih centrih NLB-ja, je v DZ-ju potrdil, da se čuti objektivno odgovornega za današnji položaj NLB-ja, da pa je tako odgovornih "verjetno še cel kup ljudi v hiši in zunaj nje".

Belgijski KBC je pred krizo namreč zahteval okrepitev dobička NLB-ja, na slovenski trg pa so po vstopu Slovenije v EU prihajale nove banke, kar je praktično prepolovilo obrestno maržo NLB-ja. Posledično se je po njegovih besedah okrepil pritisk na povečanje količine posojil in števila komitentov. Na vprašanje predsednika komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu Marka Pogačnika (SDS), ali so zato potrdili kakšno posojilo, ki ga sicer ne bi, je odgovoril nikalno.

Nihče ni mogel sam odobriti posojila, saj sta bila vedno potrebna dva, je izpostavil Jezerc. V primerih do 500.000-evrskega posojila posameznemu komitentu sta odločala skrbnik in pomočnik direktorja posameznega poslovnega centra, do treh milijonov evrov skrbnik in direktor posameznega poslovnega centra, do sedem, pozneje pa do 12 milijonov evrov direktor poslovnega centra in Jezerc sam, višji zneski pa so romali na kreditni odbor NLB-ja, je pojasnil. Tega so - razen v času Boža Jašoviča - vedno sestavljali člani uprave banke.

Merila so se močno zaostrila v 2012
Kreditni predlogi, ki so jih pripravili za kreditni odbor, so bili po njegovih besedah zelo različni, sam kreditni odbor pa naj bi postal posebej strog v letu 2012. Po potrditvi posojila je bilo treba, tako Jezerc, spremljati izpolnjevanje pogojev, zapisanih v posojilnih pogodbah.
Jezerec se je ob tem spomnil le enega primera, da skrbnik ni spremljal posojilojemalca. Takoj so ga prijavili interni reviziji in takratni upravi NLB-ja, je dejal. Posojilo naj bi bilo sicer visoko štiri milijone evrov, ime podjetja, ki ga ni mogel razkriti, pa ne posebej zveneče.

Banka Slovenija imela vse več pripomb
V povezavi s sodelovanjem z Banko Slovenije je povedal, da je ta inšpektorje v pregled posojilnega portfelja od leta 2002 pošiljala različno pogosto, v zadnjem obdobju vsako leto. Ti so si izbrali določeno število komitentov, pregledali vse njihove podatke in na koncu podali pripombe. Do leta 2008 naj teh ne bi bilo veliko, pozneje pa se je to spremenilo, je navedel.

Prav tako je zatrdil, da klicev iz uprave NLB-ja v povezavi s posojili ni dobival, prav tako ne od koga tretjega. Ministre je srečeval zelo redko, signali za odločitve pa so po njegovem pričevanju prihajali iz osrednjih medijev. Danes je Jezerc v NLB-ju sicer zaposlen v t. i. interni slabi banki, kjer se ukvarja s tujimi komitenti.