Slovenska carinska služba je sicer prav danes stara 23 let, saj je na ta dan leta 1991 vzpostavila carinski nadzor na slovensko-hrvaški meji in s tem prevzela nadzor na celotnem območju Slovenije. Službo je bilo treba na novo organizirati, na novi državni meji postaviti mejne prehode ter oblikovati sodobno zakonodajo.

Prelomno je bilo leto 1999, ko so začeli veljati zakon o DDV-ju, zakon o trošarinah in novi zakon o carinski službi. Nov mejnik za slovensko carino je bil 1. maj 2004, ko je Slovenija z vključitvijo v Evropsko unijo postala tudi del carinske unije s prostim pretokom blaga in ljudi. Takrat se je carinska služba umaknila z mej z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, s 1. julijem 2013 pa je vprašanje "Ali imate kaj za prijaviti?" izginilo tudi s 670 km dolge meje s Hrvaško, ki je takrat vstopila v Evropsko unijo.

Carinska in davčna uprava sta se združili v finančno
Letos pa je Carinska uprava RS (Curs) dočakala še eno prelomnico - 1. avgusta se je skupaj z Davčno upravo RS (Durs) združila v Finančno upravo RS (Furs). Med prednostnimi nalogami Fursa so odkrivanje in preprečevanje davčnih utaj, carinskih in trošarinskih nepravilnosti, preventivne dejavnosti in nadzor nad vsemi področji gotovinskega poslovanja, boj proti tihotapstvu in odkrivanje tihotapskega blaga (prepovedane droge, ponaredki), poseben poudarek pa bodo dali tudi boju zoper zaposlovanje in delo na črno, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Curs je zadnje desetletje na svojih spletnih straneh objavljal letna poročila, ob dnevu slovenske carine pa smo jih prosili za aktualne podatke in tako pridobili tudi pravkar končano poročilo o njihovem letošnjem delu - od 1. januarja do združitve v finančno upravo.

Carina napolnila skoraj tretjino državnega proračuna
V prvih sedmih mesecih leta 2014 je Carinska uprava RS pobrala milijardo in 402 milijona evrov za proračune države, občin in posredno Evropske unije.

Bruto pobrani prihodki za obe blagajni javnega financiranja - proračuni države in občin - so znašali milijardo in 456 milijonov evrov, vračila dajatev pa 54 milijonov evrov. Neto pobrani prihodki so bili v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta manjši za 3,5 odstotka.

Od januarja do julija 2014 je Curs v državni proračun neto vplačal 1.384 milijonov evrov trošarin, DDV-ja od uvoženega blaga, okoljskih dajatev, davkov na mednarodno trgovino in preostalih dajatev, kar je predstavljalo 29 odstotkov vseh prihodkov proračuna Slovenije.

Alkohol, tobak in goriva polnijo malho
Prihodki iz naslova trošarin so predstavljali 59 odstotkov vseh prihodkov, ki jih je Curs pobral v prvih sedmih mesecih leta 2014. Trošarina je davek na porabo določenih izdelkov - v Sloveniji velja obveznost plačevanja trošarine za tiste izdelke, ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo.

Ti so razvrščeni v tri skupine: alkohol in alkoholne pijače (pivo, mirna vina, peneča vina, druge fermentirane pijače, vmesne pijače, etilni alkohol), tobačni izdelki (cigarete, cigare in cigarilosi, tobak za kajenje) ter energenti in električna energija, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje. Prihodki iz naslova trošarin so se sicer v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zmanjšali za odstotek.

Pozna se hrvaško članstvo v EU-ju
Zmanjšale so se tudi uvozne dajatve - znesek DDV-ja od uvoženega blaga se je zmanjšal za sedem odstotkov, znesek davkov na mednarodno trgovino pa za devet odstotkov.

Upad uvoznih dajatev je posledica vstopa Hrvaške v EU, saj se od 1. julija 2013 pri uvozu blaga iz Hrvaške carine in druge uvozne dajatve ne pobirajo več, pojasnjujejo na Carinski upravi RS.

Izterjali 14 milijonov za policijo, redarstva, inšpektorje ...
V obdobju od 1. januarja do 31. julija 2014 so carinski uradi v izterjavo davčnih terjatev iz lastne pristojnosti vložili 582 predlogov za izvršbo in uspeli izterjati 318.456 evrov ter 380 predlogov za izvršbo nedavčnih terjatev (glob), ki jih izrekajo carinski prekrškovni organi - izterjanih je bilo 186.378 evrov.

Carinski uradi pa so pristojni tudi za izterjavo glob drugih organov - npr. policija, sodišča, redarstva, inšpektorati, upravne enote, ZZZS, ZPIZ ... Ti so skupno vložili 146.630 predlogov za izvršbo in želeli izterjati več kot 50 milijonov evrov. Carinska uprava je uspešno rešila 85.565 zadev in izterjala nekaj manj kot 14 milijonov evrov.

V prvih sedmih mesecih leta 2014 je Curs končal devet carinskih preiskav in podal 20 kazenskih ovadb. Izdal je 503 odločbe o prekrških - največ zaradi kršitve zakona, ki ureja izvajanje carinskih predpisov EU-ja - in 3.024 plačilnih nalogov, največ zaradi kršenja zakonov o javnih cestah, prevozih v cestnem prometu in izvajanju evropskih carinskih predpisov.

Na stotine nadzorov skupaj z dacarji
Nadaljevali so tudi dejavnosti na področju nadzora nad davkom na dodano vrednost - do konca julija 2014 je bilo opravljenih 791 postopkov nadzora.

Mobilni oddelki carinske uprave pa so v sodelovanju z Dursom od pomladi opravili tudi 251 postopkov nadzora nad taksisti, 322 v gradbeništvu, 272 pri prodaji na sejmih in stojnicah, 532 pri davčnih zavezancih s seznama neplačnikov prispevkov za socialno varnost, 551 pri obravnavi prijav nepravilnosti pri izdajanju računov ter 230 postopkov nadzora nad dejavnostjo prevozov in popisali 2.076 prevoznih sredstev.

Poostreno nad tovornjakarje
Carinska služba je z novelo zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih postala nadzorni organ tudi za izvajanje nadzora nad izvajanjem nad časi vožnje, odmori in počitki voznikov pri nadzorih prevozov na cesti. Med 11. julijem 2014 in 1. avgustom 2014 so tako opravili nadzor nad 6.030 delovnimi dnevi voznikov oziroma pregledali 220 vozil. Odkrili so 154 kršitev, v 116 primerih je bila izrečena globa v skupnem znesku 160.850 evrov.

Od vseh ugotovljenih kršitev se jih 42 šteje za zelo resne, kot so na primer odkrite naprave za onemogočanje beleženja vožnje. Kazni za kršitve neprekinjenega časa vožnje, dnevnega časa vožnje, tedenskega časa vožnje, odmorov, dnevnega in tedenskega počitka so predpisane za vsako začeto uro kršitve za voznika, za pravno osebo trikratnik zneska za voznika in za odgovorno osebo v višini kazni za voznika. Najvišja kazen zaradi teh kršitev je bila izrečena v višini 7.380 evrov pravni osebi in 2.460 evrov odgovorni osebi.

15.000 kg cigaret v enem ladijskem zabojniku
S kontrolo blaga in trgovinskih tokov lahko cariniki pripomorejo tudi k zatiranju mednarodnih tihotapskih združb.

Evropski trg tobaka in tobačnih izdelkov ostaja glavno svetovno področje za tihotapljenje cigaret. V obdobju od 1. januarja do 31. julija 2014 je bilo v 84 primerih zaseženih 9.928.769 cigaret in 162,83 kg tobaka, primernega za kajenje ali izdelavo cigaret. Povečano tveganje za tihotapljenje tobaka in tobačnih izdelkov je zaznano predvsem iz držav vzhodne Evrope in Balkana v države zahodne Evrope, pri čemer prevladuje trend tihotapljenja manjših količin cigaret v cestnem prometu, skritih v konstrukcijskih delih vozil (kombiji, avtobusi, tovorna in osebna vozila) ter med osebno prtljago in drugim blagom, ki zakonito potuje k prejemniku. Maja je bilo v zabojniku, ki je v Luko Koper prispel z Bližnjega vzhoda, odkritih 14.176 kg cigaret.

Najpogostejše blagovne znamke, zasežene v Sloveniji, so Marlboro, FM, Winston, Classic, Memphis, West, L&M, Boss, Chesterfield in Drina, nadaljuje pa se tudi povečanje zasegov t. i. "cheap white" cigaretnih znamk, kot so Raquel, Capital, Richman in Jin Ling, pravijo na carinski upravi.

Več odkritih mamil
Tudi pregled zasegov prepovedanih drog v obdobju januar-julij 2014 kaže, da je tihotapska dejavnost na območju Slovenije še vedno močno prisotna. Odkrite količine prepovedanih drog in prepovedanih snovi v športu so se glede na preteklo leto močno povečale, odkrite so bile tudi vrste mamil, ki jih v preteklih letih ni bilo zaslediti (ekstazi, hašiševo olje).

Tako so cariniki zasegli dober kilogram heroina, skoraj osem kilogramov kokaina in 20 kg marihuane, 700 gramov hašiševega olja in več kot kilogram ekstazija ter 2.940 tablet in 510 ml prepovedanih snovi v športu.

Ponarejene ure, dišave, denarnice ...
Cariniki sicer pošiljke pregledajo na podlagi analize tveganja, pregleda dokumentacije in fizičnega pregleda blaga. V primeru suma, da so v pošiljki ponarejeni izdelki, lahko carina začasno zadrži blago, katero oceni, da se z njim utegnejo kratiti pravice intelektualne lastnine (blagovna znamka, model, patent, geografska označba porekla).

Od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014 je bilo v 1.986 primerih odkritih in začasno zadržanih 295.580 kosov blaga v ocenjeni vrednosti 8.055.723 evrov. V letu 2014 je bilo opravljenih tudi največ ukrepov začasnega zadržanja blaga do zdaj, večinoma je šlo za baterije, ure, obeske, parfume, denarnice, očala, kape.

Večina ponaredkov prispe v zabojnikih z ladjami (Luka Koper) in prek pošte (Pošta Ljubljana) iz Kitajske, Hongkonga, Indije in Singapurja. Blago, ki prispe v koprsko pristanišče, je večinoma namenjeno prejemnikom v drugih državah EU-ja (Slovaška, Češka, Madžarska, Hrvaška, Avstrija) ter prejemnikom v Črni gori, Srbiji in Makedoniji, blago, ki je zadržano pri izpostavi Pošte Ljubljana, pa je praviloma namenjeno prejemnikom v Sloveniji in je rezultat spletnih nakupov, pojasnjujejo na carini.