Mercator ima po Maroševih besedah več kot 1.000 dobaviteljev, ki prihajajo praktično z vseh celin. Poreklo pa je najbolj pomembno pri sadju in zelenjavi, mesu, mleku, kruhu, ribah in podobno. Pri mesu in ribah je izdelkov slovenskega porekla 90 odstotkov, pri kruhu in pekovskem pecivu 95 odstotkov, pri svežem sadju pa skozi vse leto 16 odstotkov, je nanizal podatke.

"Delež bi bil višji v primeru večje samooskrbe," je dejal Maroša in dodal, da imajo med sezono na policah bistveno več slovenskega sadja. "Jagode pozimi pri nas ne rastejo. Sezona breskev traja en mesec, takrat, ko so, je veliko slovenskih," je ponazoril. Podobno velja za svežo zelenjavo. Skozi vse leto tako zagotavljajo 48-odstotni delež slovenske zelenjave, tudi ta delež bi bil višji v primeru večje samooskrbe. Pri mleku in mlečnih izdelkih je slovenskih 69 odstotkov izdelkov.

"V kategorijah, ki so za porabnika najpomembnejše, imamo maksimalen mogoč delež slovenskega blaga," je dejal in opozoril, da je ponudba slovenskega blaga povezana tudi s tem, koliko ga dejansko lahko odkupijo. "Je pa res tudi to, da moraš porabniku vseeno ponuditi malce širšo izbiro, ne le slovensko," je ocenil Maroša.

Povečujejo odkup slovenskega blaga, a so pozorni na cene
Tako v zadnjih letih povečujejo odkup slovenskega sadja in zelenjave. Lani so na letni ravni kupili 28 odstotkov več slovenskega sadja in zelenjave, v prvem letošnjem četrtletju pa 14 odstotkov več. Tudi odkupljenih količin mesa, rejenega v Sloveniji, v prvih treh mesecih niso spreminjali, čeprav so surovine iz tujine bistveno cenejše, je izpostavil Maroša.

S tem se je odzval na nekatera opažanja glede ponudbe izdelkov lastnih blagovnih znamk Mercatorja. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je denimo ocenil, "da vodstvo Mercatorja oz. Agrokorja precej podcenjuje sposobnost zaznavanja sprememb slovenskega porabnika".

"Ali je to podcenjujoče, da nudiš od 30 do 40 odstotkov dražje blago samo zato, ker je slovensko? Ali je porabnikom, sploh cenovno občutljivim, v takšnih primerih skozi uvoz, sploh pri kategorijah, ki so izrazito pomembne za vsak družinski proračun v času, ko imamo 115.000 brezposelnih, smiselno ponuditi tudi kaj cenejšega od drugod? Mi mislimo, da je," je prepričan Maroša.

Dobaviteljev niso menjali
Zatrdil je, da od Agrokorjevega prevzema niso prekinili niti ene pogodbe z dobavitelji in so povečali odkup. Na vprašanje, koliko dobaviteljev so zamenjali po prevzemu, pa ni dal natančnega odgovora.

"Ni stvar v menjavi dobavitelja. Bolj lahko govorimo o spremembah na ravni izdelka ali dodajanju posameznih izdelkov kot pa o menjavi dobavitelja. Z njimi imamo sklenjene letne pogodbe in letos smo jih sklenili ravno toliko kot lani. Mislim, da menjava dobaviteljev sploh ni kakšna huda tematika," je ocenil. A dejstvo je, tako Maroša, da se nabor izdelkov, ki jih kupujejo od dobaviteljev, ves čas menja.

Ob tem je opozoril še, da so pravila za izbor izdelkov, ki jih prodajajo pod lastno trgovsko znamko, drugačna: "Pri trgovski znamki so kupci na ceno še posebej občutljivi. Poreklo je pomembno, a le, če je prava cena."

"Na drugi strani pa je treba vedeti tudi, da so tudi nekateri slovenski dobavitelji, tisti, ki so bili dovolj prodorni in konkurenčni, dobili bistveno večje količine na razpisih trgovske znamke tudi za druge družbe v skupini Agrokor. Ta proces je tako lahko dvosmeren," je sklenil.