Finančni minister Franc Križanič v pismu AUKN-ju piše, da bodo z vstopom Agrokorja prednost na policah Mercatorja dobile hrvaške znamke. Slovenski pridelovalci in predelovalci tako ne bodo mogli več prodajati svojih pridelkov in izdelkov v največjem slovenskem trgovcu, zaradi krize pa ne bodo mogli dovolj hitro najti novih prodajnih poti.
Zmanjšanje prodaje slovenskih živilskih izdelkov bi pomenilo izpad prodaje, kopičenje zalog pri proizvajalcih in pridelovalcih, opuščanje proizvodnih programov in zmanjšanje števila zaposlenih po celotni prehrambni verigi, dodaja Križanič.

"Stališče ministrstva za finance je, da bi prodaja te družbe Agrokorju imela škodljive posledice na prodajo slovenskih pridelkov in živilskih izdelkov, z daljnosežnimi posledicami na slovensko gospodarstvo in javne finance," piše Križanič in Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb predlaga, naj "stori vse potrebno za zaščito družbe in slovenske živilskopridelovalne in prehrambne industrije".
So strahovi upravičeni?
Agenciji je pismo s podobno vsebino poslal tudi kmetijski minister Dejan Židan. V njem piše, da je prodaja v nasprotju s "strateškimi interesi proizvodnje hrane v Sloveniji". Agrokorjeve proizvodne zmožnosti namreč precej presegajo potrebe Hrvaške in z njegovim vstopom v Mercator bi se močno spremenil nabor izdelkov na policah slovenskega trgovca. To pa bi lahko privedlo tudi do "razpada slovenske verige za preskrbo s hrano", piše Židan.
Spomnimo, Agrokor je že leta 2007 s polic Konzuma umaknil praktično vse slovenske izdelke, kljub temu, da so slovenski trgovci na svojih policah imeli pomemben delež izdelkov hrvaških proizvajalcev. Leta 2008 pa je Hrvaško razburkala vest, da Agrokor svojim dobaviteljem dolguje 750 milijnov evrov, ti pa na plačilo čakajo tudi po leto dni.
Proti prodaji tudi dobavitelji
Podobne strahove imajo tudi pridelovalci. Zato so se danes pred poslopjem NLB-ja zbrali tisti pridelovalci, ki 80 odstotkov svoje prodaje ustvarijo z Mercatorjem, mirno protestirali proti prodaji "najboljšega soseda" hrvaškemu Agrokorju. "Smo pred pogrebom, do katerega upamo, da ne bo prišlo," je pred izročitvijo pisma vodstvu NLB-ja dejal eden izmed pobudnikov shoda Tomaž Šinigoj.

Nagrobne sveče in zabojčki z zelenjavo kot simbolična gesta
S pismom želijo banko prepričati, naj najde drugo rešitev, ne prodaje, je Šinigoj pojasnil ob izročitvi pisma in izrazil pričakovanje, da bodo stopili v stik tudi s politiko ter skupaj našli dobro rešitev za slovenskega kmeta in slovenskega potrošnika. Udeleženci shoda so s sabo kot simbolično gesto prinesli zabojčke z zelenjavo in nagrobne sveče, opozarjajo pa, da so "ključen del slovenske proizvodnje".
Gre za "malo čuden način pritiska na banko"
Generalni sekretar NLB-ja Samo Nučič, ki je v imenu banke prevzel pismo, je povedal, da bo pismo predal predsedniku uprave banke Božu Jašoviču in da ima nadzorni svet na dnevnem redu torkove seje med drugim informacijo o dejavnostih v povezavi z Mercatorjem, v okviru katere se bo seznanil tudi s stališčem dobaviteljev. Ob tem se je dotaknil serije protestov, ki so oz. bodo potekali pred sedežem največje slovenske banke, in dejal, da gre za "malo čuden način pritiska na banko".

Ob tem izpostavljajo, da je Mercator podjetje z najkrajšimi plačilnimi roki v Evropi in da so od njegove usode odvisna številna kmetijska gospodarstva in podjetja. "Številne kmetije bi v primeru izgube Mercatorja kot kupca ne imele kam prodati svojih pridelkov. Zaman je govoriti o politiki lokalno pridelano, lokalno prodano, če trgovine temu niso naklonjene," opozarjajo.

Protest proti "pošasti, imenovani Todorić", tudi v Zagrebu
Proti napovedanemu vstopu Agrokorja v Mercator pa so protestirali tudi pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu, kjer se je zbralo 15 članov hrvaških državljanskih skupin Građanska akcija in Društvena mreža građana.
"Želimo opozoriti, da k vam prihaja velik škodljivec. Pošast, imenovana Todorić, namreč kupuje Mercator," so zapisali protestniki v letaku, v katerem so uvodoma poudarili, da so prišli do slovenskega diplomatskega predstavništva zaradi prijateljstva do Slovenije.

Izrazili so upanje, da Slovenci ne bodo "dovolili, da tudi pri njih pobira posojila in namesto da bi ustvarjal proizvode, pobira milijone od državljanov za svoje jadrnice in jih spravlja na osebne račune". Ob tem so pred poslopje veleposlaništva postavili gesla z napisi "K vam prihaja generator nelikvidnosti" in "Karcinom se razširja na deželo, metastaze prehajajo čez mejo".

Prodajalci Mercatorja izpogajali več zavez, a je kazen (pre)nizka
Prodajalcem je medtem v pogajanjih z Agrokorjem uspelo izpogajati več Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar je pogodbena kazen največ 20 milijonov. Po mnenju poznavalcev bi morala pogodbena kazen za kršitve teh zavez, npr. odpuščanje delavcev, zamenjave dobaviteljev, selitev sedeža družbe, znašati vsaj 150 milijonov evrov.

Kot je razvidno iz delovne različice večinoma že usklajene pogodbe, ki jo je pridobil STA, je prodajalcem v pogajanjih uspelo izpogajati številne Mercatorjeve predloge za zaščito interesov družbe. Vendar je v pogodbi posebej poudarjeno, da kazni oz. skupni penali za kršitve vseh zavez kupca in poplačilo od tega nastale škode "v nobenem primeru ne morejo preseči 20 milijonov evrov".

V tujini take kazni mnogo višje
Ta kazen je smešna, saj nikakor ne "spodbuja" kupca, da spoštuje določila pogodbe, je za STA dejal finančni strokovnjak in analitik kapitalskega trga, ki pa je želel ostati neimenovan in opozoril, da gre le za dva odstotka vrednosti transakcije.

V tujini so te kazni mnogo višje, tudi do vrednosti polovice transakcije, saj želijo s tem pogodbene strani zagotoviti izpolnjevanje obveznosti, opozarja in dodaja, da je samo sinergij za prvo leto prevzema na račun nabave in zaposlenih po izračunih samega Agrokorja za 170 milijonov evrov.

Lahko zamenja dobavitelje, proda premoženje ... za smešno nizko kazen
V primeru Mercatorja pa bi se lahko zgodilo, da bi npr. novi lastnik odpustil več tisoč zaposlenih, zamenjal slovenske dobavitelje s hrvaškimi, kar bi se po vstopu Hrvaške v EU in glede na to, da ima Agrokor v lasti številne prehranske proizvajalce in proizvajalce pijač (npr. Zvijezda, Belje, Jana, Ledo ...), prav lahko zgodilo. Poleg tega bi lahko odprodal del Mercatorjevega premoženja, trgovine, poslovne prostore, premičnine ... in povezane družbe, da bi pridobil nazaj del kupnine. Za vse to pa bi moral plačati kazen 20 milijonov evrov.

Analitik to primerja s stanjem, če bi nekdo v Ljubljani kupil hišo za 85.000 evrov pod pogojem, da tri leta ne sme izseliti stanovalcev (najemnikov) in ki ga ne bi smel tri leta preurejati. Če bi to kršil, pa bi bila kazen 2.000 evrov. Vsakomur je jasno, da teh 2.000 evrov, približno tako je razmerje med Agrokorjevo pogodbo in omenjenim primerom, nima velikega pomena na našo odločitev, če bi lahko zaslužili nekaj deset tisoč evrov več, še ocenjuje analitik.

Agrokor predvideva združitev Mercatorja s Konzumom?
Ob tem poudarja, da gre za res nizko kazen, še posebej če bi se kupec odločil kršiti zaveze oz. bi bil zaradi npr. finančnih težav prisiljen kršiti te zaveze. Ob tem analitik opozarja na zanimiv člen, ki določa, da naj bi v prihodnjih petih letih Mercator zagotovo ohranil svoje ime v Sloveniji, BiH-u in v Srbiji, medtem ko Hrvaška ni navedena. To pomeni, da Agrokor že v bližnji prihodnosti predvideva združevanje s Konzumom oz. ukinjanje trgovin Mercatorja na Hrvaškem, kjer je "najboljši sosed" drugi največji trgovec. Po največ petih letih pa bi lahko blagovna znamka Mercatorja ugasnila tudi v Sloveniji, ugiba poznavalec.