Nadzorni svet družbe Mercator se je seznanil s poročilom o nabavni politiki Mercatorja in o sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci na področju marketinških storitev in investicij in je na podlagi podatkov iz vseh poročil, še zlasti poročil družb Deloitte in Ernest&Young, ugotovil, da ni bilo nepravilnosti pri poslovanju.

Potrdili so predlog predsednika uprave Tomislava Čizmića, da se angažira ena izmed štirih vodilnih svetovalno-revizijskih družb ali katera druga ugledna mednarodna svetovalna družba, ki bo dodatno vzpostavila sistem poročanja v zvezi s povezanimi družbami skupine Mercator in skupine Agrokor, ki niso del skupine Mercator. Čizmić je poudaril, da Mercatorjeva uprava podpira aktivnosti slovenske vlade za zaščito interesov skupine Mercator.

Upravi so nadzorniki naročili tudi, naj nemudoma preuči vse možnosti, da se čim prej izvede poravnava medsebojnih terjatev in obveznosti med družbami skupine Mercator in družbami skupine Agrokor, ki niso del skupine Mercator.

Mercator za zdaj varen pred bankami
Med drugim so se nadzorniki seznanili tudi s poročilom predsednika uprave o že opravljenih in tekočih aktivnostih uprave za zaščito interesov družbe Mercator v zvezi z dogajanjem v skupini Agrokor. "Predsednik uprave oz. uprava namreč vse od imenovanja uspešno vodi aktiven dialog z vsemi deležniki družbe, torej z bankami upnicami, dobavitelji, zaposlenimi, socialnimi partnerji in tudi vlado Republike Slovenije," so še pojasnili.

Nova uprava Mercatorja je pridobila soglasje večine bank posojilodajalk, da ne bodo uveljavljale klavzule o navzkrižni kršitvi njegovih finančnih zavez do upnikov (t.i. cross-default). Soglasje bo Mercatorju omogočilo, da njegove še nezapadle obveznosti kljub zapadlim obveznostim Agrokorja kot lastnika ne bodo zapadle v takojšnje plačilo.

Lex Mercator za zaščito pred Agrokorjem
Slovenska vlada je poleg tega za zaščito Mercatorja v četrtek potrdila predlog zakona, po katerem bi lahko v sistemsko pomembnih podjetjih, ki v Sloveniji zaposlujejo vsaj 6.000 ljudi in imajo več kot milijardo evrov čistih prihodkov od prodaje, njihov večinski lastnik pa bi se znašel v insolvenčnem postopku, imenovali izrednega člana uprave. Ta bi bil pristojen le za posle, ki so povezani z večinskim lastnikom, cilj pa bi bil preprečiti morebitno izčrpavanje.
Po poročanju Dela t. i. lex Mercator predvideva, da Mercator Agrokorju (čeprav zakonski predlog teh firm ne uporablja) ali z njim povezanim družbam ne bo smel podeljevati poroštev, posojil, jamstev, predujma ..., razen če za to dobi dovoljenje izrednega člana uprave. Prav tako Mercator ne bo smel prevzeti dolga Agrokorja ali njegovih povezanih družb in izvesti plačila namesto njih, vsake tri mesece pa bo moral pripraviti poročilo o poslih, sklenjenimi z omenjenimi podjetji. Izredni član uprave bo moral poročilo nadzornega sveta predstaviti gospodarskemu in finančnemu ministru.
Spletne Finance pa ob tem opozarjajo, da omenjeni zakon ne razrešuje dveh ključnih vprašanj glede Mercatorja, ki bi močno vplivali na položaj upnikov oz. dobaviteljev. To je, če Agrokor Mercator pripoji ali če gre Mercator zaradi težav Agrokorja v stečaj.
.

.
Sindikati izredno upravo pozivajo k spoštovanju pravic delavcev
Regionalni sindikalni svet Solidarnost, poleg slovenskega ZSSS-ja ga sestavljajo še Zveza samostojnih sindikatov Bosne in Hercegovine, Unija svobodnih sindikatov Črne gore, Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške, Konfederacija svobodnih sindikatov Makedonije, Zveza sindikatov Makedonije, Zveza samostojnih sindikatov Srbije, Združenje panožnih sindikatov Nezavisnost Srbije in Zveza sindikatov republike Srbske, z zaskrbljenostjo spremlja razmere v Agrokorju, je razvidno iz pisma, ki so ga poslali izrednemu pooblaščencu Agrokorja Anteju Ramljaku.

V njem ga pozivajo, da pri reševanju poslovnih in finančnih težav "ne posegajo v dejanske pravice delavcev niti jih slabijo ter da ne posegajo v pravico do sindikalnega organiziranja, ki je zaščitena s konvencijami Mednarodne organizacije dela, Listino o temeljnih pravicah EU-ja in v številnih državah tudi z ustavo".

Prav tako so prepričani, da bo izredna uprava spoštovala in uresničevala sklenjene kolektivne pogodbe med sindikati in delodajalci ter spoštovala to, da je njihovo morebitno spreminjanje mogoče le v socialnem dialogu med sindikati in delodajalci.