Se je Balažiču dokončno zamajal stol? Foto: BoBo
Se je Balažiču dokončno zamajal stol? Foto: BoBo
Balažičev odstop z vrha Mercatorja?

Toni Balažič odstopil.

Uradno je seja povezana z dogajanjem okoli likvidnostnih težav Agrokorja in pogajanja z upniki, sklic seje pa naj bi zahteval prav Balažič, so poročale spletne Finance. A po poročanju TV Slovenija bo Balažič nadzornikom ponudil svoj odstop z mesta predsednika uprave Mercatorja, ki ga zaseda od leta 2012, ko je zamenjal Žigo Debeljaka. O odhodu Balažiča se sicer govori že več mesecev, še poroča spletni portal.

Kaj je vzrok za odstop, ni znano, a naj bi šlo za razloge osebne narave in ne za pritiske. Balažičeva poteza bi lahko bila taktične narave, saj se zaradi poslovnih težav lastnika Mercatorja, Agrokorja, menja vodstvo in lastništvo hrvaškega koncerna. Mogoče je tudi, da so nesoglasja med Balažičem in lastnikom postala prevelika, dokončno pa bo znano v sredo, ali bodo nadzorniki Balažičev odstop sprejeli. Mandat se mu izteče septembra 2019, je za TV Slovenija še poročala Vesna Zadravec.

Neuradni viri poudarjajo, da je razlog za odhod Balažiča nezaupanje hrvaških lastnikov, ki niso zadovoljni z domnevno slabimi rezultati poslovanja Mercatorja, je poročal Radio Slovenija. Že od začetka lanskega leta imajo sicer ključne funkcije v Mercatorju ljudje, ki jih je tja postavil hrvaški koncern. Med njimi je tudi Tomislav Čizmić, ki je zadolžen za integracijo Mercatorja v Agrokor, po poročanju spletnega portala Siol pa bo prav on nasledil Balažiča na čelu uprave.

V Zagrebu se je v torek zvečer predstavil novi predsednik uprave Agrokorja, filipinski poslovnež in strokovnjak za prestrukturiranje velikih podjetij Antonio Alvarez. Ob predstavitvi je dejal, da je položaj družbe resen in težak ter da ni nobenih jamstev, da bo prestrukturiranje uspelo. Prav tako ni izključil odpuščanja zaposlenih. Pri reševanju Agrokorja mu bo pomagalo devet strokovnjakov iz njegovega svetovalnega podjetja Alvarez and Marsal.

Milijarde nakopičenega dolga
Spomnimo, Agrokor se je znašel v resnih likvidnostnih težavah, zaradi česar je z bankami upnicami podpisal sporazum o mirovanju dolga, ki naj bi se ga nabralo že za 6,6 milijarde evrov. Največji upnici sta ruski banki Sberbank (samo tej dolguje 1,3 milijarde evrov) in VTB, zaradi težav pa mu je bonitetno oceno že znižala bonitetna agencija Moody's, tako da je dolg Agrokorja končal v območju naložbenih "smeti" oz. med t. i. naložbami z visoko stopnjo tveganja.

Dobavitelji zdaj trepetajo, kaj bo z njihovimi plačili, zato se je v reševanje vpletla tudi hrvaška vlada, ki je sprejela poseben zakon, t. i. Lex Agrokor. Ta predvideva postopke izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetjih. Zaradi pritiskov politike se je alfa in omega Agrokorja Ivica Todorić tudi sešel z dobavitelji, z njimi pa se je v ponedeljek sešel tudi hrvaški premier Andrej Plenković in izrazil pričakovanje, da bodo koncern in upniki sklenili pravičen dogovor.
V Mercatorju ob tem mirijo, da kljub težavam lastnika poslujejo po načrtih. Spomnili so, da imajo z bankami upnicami podpisan sporazum, po katerem je njihov denarni tok do leta 2020 popolnoma samostojen.

Balažičev odstop z vrha Mercatorja?