Podatki Zavoda za zaposlovanje Slovenije kažejo, da se je v ta ukrep vključilo 4469 delodajalcev za skupno 22.500 zaposlenih. Delodajalcem je bilo v okviru ukrepa do 30. novembra izplačanih 17 milijonov evro, je navedel.

Minister za delo Janez Cigler Kralj pa se je tudi odzval glede morebitne zamrznitve minimalne plače in dejal, da intenzivni pogovori potekajo z vsemi deležniki. Sam se bo, kot pravi, vedno zavzemal, da poštenemu delu pripada tudi pošteno plačilo, ta cilj po njegovih besedah zasleduje tudi vlada. Poudarja pa nujnost socialnega dialoga.

"Sam se bom vedno zavzemal, da poštenemu delu pripada tudi pošteno plačilo, tudi vlada ta cilj zasleduje. Gotovo pa moramo biti v teh izjemnih razmerah še posebej občutljivi za socialni dialog. Delodajalci in delojemalci so prvi poklicani, da slišijo drug drugega in skušajo najti dogovor," je na novinarski konferenci o aktualnem stanju bolezni covid-19 dejal minister.

Na novinarsko vprašanje, ali je v sedmem protikoronskem zakonu pričakovati tudi določilo o začasni zamrznitvi minimalne plače, pa je odgovoril, da pogovori še tečejo. "Nekaj je še manevrskega prostora, a ne bi prehiteval dogodkov," je povedal.

Glede minimalne plače so gospodarstvo in sindikati izrazito vsak na svojem bregu. Delodajalci poudarjajo, da je zamrznitev nujna za ohranitev delovnih mest, sindikati pa se s tem ne strinjajo in so pripravljeni dvig minimalne plače skladno z zakonom iz leta 2018 braniti z vsemi oblikami sindikalnega boja, tudi s splošno stavko.

Vlada je sprva v osnutek sedmega protikoronskega zakona vnesla tudi določilo o zamrznitvi minimalne plače z novim letom, a tega pozneje v osnutku zakona, ki je prišel na mizo socialnih partnerjev na Ekonomsko-socialnem svetu, ni bilo.

Ali bo določilo o zamrznitvi minimalne plače v končni različici sedmega protikoronskega zakona, tako ni znano. Prav tako ni jasno, kdaj bo vlada ta zakonski predlog obravnavala. Pričakovati je bilo, da ga bo že v sredo, a se to ni zgodilo.