Poudarili so zlasti pomen pokojninske in zdravstvene reforme ter tudi plač v javnem sektorju. Nekaj priporočil se nanaša tudi na odpravo posledic lanskih poplav ter nujnost stalnega prilagajanja na podnebne spremembe.

Pandemija, energetska kriza, lani še poplave – tako vodja misije mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Slovenijo Donal McGettigan, ki je poudaril: "Še enkrat se je pokazala odpornost Slovenije kljub uničujočim poplavam."

Pa vendar, skrbno je treba ravnati z javnimi financami, javne naložbe morajo biti učinkovite. "Izdatki za popoplavno obnovo bi morali biti skrbno premišljeni, sicer bi lahko povečana poraba povzročila višje stroške gradnje in višjo inflacijo, namesto da bi spodbudila obnovo in razvoj," je opozoril.

Mednarodni denarni sklad ugotavlja, da je vlada za popoplavno obnovo zvišala stopnjo davka od dobička in da je dodatno obdavčila banke. Obregnili so se samo ob obdavčitev bank. "Povečani prihodki bodo prispevali k financiranju po poplavne obnove, toda obdavčitev bilančne vsote bank ni idealna, dobro pa je, da je določena varovalka oziroma zgornja meja tega davka," je še dejal McGettigan.

Priporočajo tudi skrbno upravljanje tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe in poplave, skupaj z ozaveščanjem javnosti, kako zmanjšati tveganja prihodnjih poplav. Pozdravili so tudi transparentni prikaz porabe sredstev na spletu. Od avgusta lani je tako za odpravo posledic poplav porabljenih 560 milijonov evrov.