"Po devetinpolmesečni prepovedi poslovanja v letih 2020 in 2021 so nekateri segmenti turizma in veliko število turističnih podjetij še vedno na skrajnem robu preživetja; k temu je izdatno pripomogla tudi dolgotrajna uvrstitev Slovenije med epidemiološko najslabše države v Evropi. Zadnje napovedi kažejo, da bo poslovanje podjetij še naprej bistveno omejeno, skoraj onemogočeno," so v sporočilu za javnost zapisali v Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS). Kot opozarjajo, je ob vnovičnem povečevanju števila okužb sledila množična odpoved rezervacij v turizmu, novih povpraševanj in rezervacij pa je malo.

Od države zato pričakujejo takojšnjo uvedbo sofinanciranja skrajšanega delovnega časa za celotno turistično gospodarstvo z osnovo v vrednosti povprečne plače, kot jo je predvideval deveti protikoronski zakon (PKP9). Trajanje ukrepa predlagajo do velike noči (17. april 2022) ali dlje, če se epidemiološko stanje ne bo bistveno popravilo.

V povezavi z vplivom predlaganega ukrepa na državni proračun so izpostavili, da je zaradi posledic epidemije covida-19 na turizem prišlo do "bistveno zmanjšanega števila zaposlenih v panogi, zato bi ukrep skrajšanega delovnega časa tako ali tako uporabljala le podjetja z bistveno zmanjšanim obsegom poslovanja, saj v obdobju večje ali povprečne zasedenosti zmogljivosti že težko zagotavljajo ustrezno število zaposlenih".

Poziv k enkratnemu dodatku, ki bi najbolj ogroženim omogočil preživetje

V zbornici so vlado in ministrstvi za gospodarstvo in zdravje posvarili še, da je za najbolj ogrožena podjetja nujno hitro zagotoviti izplačilo enkratnega dodatka za turizem, ki se napoveduje že od lanske pomladi in bi bilo namenjeno segmentom turizma oz. podjetjem z največjim izpadom prihodkov. "Zlasti gre za mestni in poslovni turizem, turistične agencije in vodnike ter del gostinskih dejavnosti. Veliko podjetij žal ne razpolaga s sredstvi, ki bi jim zagotavljala preživetje, zato nujno potrebujejo dodatno pomoč," so sklenili.

Turistično gostinska zbornica je svoja pričakovanja vladajočim predstavila tudi na četrtkovem posvetu s predstavniki vlade na Brdu pri Kranju.

V načrtu stalna krizna shema za subvencioniran skrajšan delovni čas

Slovenija je prvi ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnika dobila s tretjim protikoronskim zakonom junija 2020. Osrednji pogoj za delodajalce je predvidel, da vsaj desetini zaposlenih ne morejo zagotavljati 90 odstotkov dela, za delavce pa, da opravijo vsaj polovičen delovnik.

Delodajalci so za izplačilo 80-odstotnega nadomestila plače delavcu za čas, ko ni delal, sprva prejeli državne subvencije v fiksnem znesku. Mesečna subvencija za 20 ur tedensko je znašala 448 evrov, za 15 ur tedensko 336 evrov, za 10 ur tedensko 224 evrov in za pet ur tedensko 112 evrov.

Vlada je nato v devetem protikoronskem zakonu ukrep subvencioniranega skrajšanja delovnega časa s 1. julijem lani prenovila, s koncem septembra pa je potekel. V skladu z njim je bil delodajalec upravičen do delnega povračila v vrednosti 80 odstotkov nadomestila plače zaposlenega, in ne več do fiksne subvencije. Povračilo je bilo omejeno s polovico povprečne mesečne plače za leto 2020.

Ta zakon je zaostril tudi pogoje za upravičence do ukrepa. Med drugim je dodal pogoj, po katerem je bilo subvencioniranje dostopno le tistim, ki jim je bilo z vladnim predpisom omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Dopustno mejo deleža prihodkov delodajalca iz javnih virov v preteklem letu je zvišal s 50 na 70 odstotkov, določil pa je tudi, da je mogoče pravico uveljavljati šele po poteku treh mesecev od dneva zaposlitve delavca, medtem ko je bilo prej to mogoče že takoj ob njegovi zaposlitvi.

Vlada sicer načrtuje, da bi do konca letošnjega leta vzpostavila stalno krizno shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa.