Prodaja dolarskih obveznic je bila za Slovenijo zelo uspešna, saj je bilo kljub drastičnemu znižanju bonitetne ocene bonitetne hiše Moody's med prodajo obveznic več povpraševanja kot ponudbe. Kaj pomeni novo zadolževanje Slovenije in kaj se skriva za nenavadno, za nekatere celo nezaslišano potezo Moody'sa, je v TV Dnevniku pojasnil ekonomist Mojmir Mrak.

Ali sta izdaja dolarskih obveznic in vse dogajanje povezano s tem dober ali slab znak za Slovenijo?

Kratkoročno gre za dober znak. Na srednji rok pa bomo videli, kaj bo cela stvar pomenila. Gre ponovno za kupovanje nekaj mesecev ali pa dobrega pol leta. Podobno kot je bila operacija lansko jesen. Kot vidimo, pa se stalno gibljemo na robu.

Denar pa si lahko še vedno izposodimo?

Pokazalo se je, da lahko. Čeprav je bil način izposoje zelo nenavaden.

Kaj imate v mislih?

V mislih imam to, kar se je dogajalo z boniteto Moody'sa, sploh, kar se dogaja z bonitetnimi hišami. Imamo zelo zanimivo situacijo, da imamo daleč največjo razliko med bonitetnimi ocenami bonitetnih hiš istega subjekta, tokrat Slovenije, kar kaže, da je med njimi velika razlika predvsem v tistem segmentu ocenjevanja tveganja, ki se ga ne da natančno ekonomsko in finančno računati, ampak gre za ocenjevanje političnega tveganja.

Kdo vpliva na to? Zakaj so ocene tako različne?

Na to preprosto vplivajo različne ocene tistih mehkih elementov. Mislim, da je bil pri Moody'su tisti ključni element, ki je na to vplival, tako negativno, da preprosto nismo izpolnili obvez, ki smo jih dajali do zdaj. Ta stvar je pri drugih rating agencijah manj izražena, tukaj pa izrazito. To da smo šli iz neke relativno solidne naložbene ocene v oceno, ki ustreza visoki stopnji tveganja. Tako dramatično znižanje je dejansko izjemna situacija.

Nekateri menijo, da bi bilo bolje, če bi prej zaprosili za finančno pomoč in se nato ceneje zadolžili?

Če smo si izposodili denar in bo ta čas pametno izkoriščen, žal izkušnje iz preteklih dveh let ne kažejo na to, potem je bolje, da ne bi prišlo do izposoje od mednarodnih finančnih inštitucij, saj bo to povezano z zelo resnim pogojevanjem. Zdaj imamo še eno možnost, tokrat mislim, da res zadnjič, da si to pogojevanje naredimo sami takšno, kot bo za nas vzdržno. Ampak brez tega se nam preprosto ta trenutek bliža.

Zakaj moramo ta denar nujno porabiti?

Verjetno gre za dve stvari. Ena je financiranje proračunskega deficita. Druga pa je verjetno dokapitalizacija bank. Teh odnosov ne poznam točno. Eden od dejavnikov tega trenutka, timinga, kdaj smo šli v izdajo delnic je verjetno tudi proračunska situacija. Sicer bi lahko pričakovali, kolikor bo program tega restrukturiranja, ki naj bi ga poslali v Bruselj v naslednjih dneh dober, atraktiven, kredibilen, da bo zadolževanje v prihodnosti bolj atraktivno.

Veliko se govori o finančnih špekulantih. Kdo bi si želel poceni kupiti Slovenijo?

Vsak špekulant si želi kupiti stvar poceni in jo nato drago prodati. Dejstvo pa je, da Slovenija s svojimi številkami, makroštevilkami, strukturnimi stvarmi, dejansko ni tako slaba, kot trenutno kažejo tržne razmere. Slovenija je relativno veliko izgubo dosegla zaradi specifične situacije po krizi na Cipru. Zlasti v tisti izjavi predsednika evroobmočja in končno tudi, po moji oceni, ostre ocene Evropske komisije oz. natančneje direktorata za finance o presežnih primanjkljajih.