Urad za varstvo konkurence (UVK) je končal preiskavo domnevnega kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij pri gradnji slovenskega avtocestnega križa, poroča časopis Dnevnik. Ugotovitve UVK-ja, ki bodo skupaj z dokumentacijo kmalu romale tako na policijo kot na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), bi lahko bile podlaga za izdajo globe vsem vpletenim.
SCT-ju in Primorju levji delež
Po informacijah, ki jih je za časopis pridobila novinarka Katja Svenšek, je UVK v preiskavi, ki je potekala od leta 2010, ugotovil, da so gradbinci sami določali cene, prilagajali razpisne ponudbe in delili občutljive informacije. SCT naj bi si izboril 40-odstotni delež pri vseh poslih slovenskega avtocestnega križa, Primorje 20-odstotni, vsa preostala gradbena podjetja pa so si med seboj razdelila preostalih 40 odstotkov.
Muka prepričati Zidarja
Te trditve sta med drugim pred parlamentarno komisijo leta 2010 potrdila nekdanji direktor Cestnega podjetja Novo mesto Franc Gole in nekdanja direktorica Cestnega podjetja Maribor Marija Žinkovič. Gole je zatrdil, da so morali podizvajalci hoditi na SCT in "prosjačiti" za delo kljub "katastrofalno nizkemu izplačilu"; Žinkovičeva pa je dejala: "Ko se je odprl avtocestni program, smo moledovali, naj nam veliki izvajalci odstopijo kaj dela, ker sami nismo mogli nastopiti pri razpisih. Bila je silna muka Zidarja prepričati za delo."

Kot naj bi še ugotovil UVK, je kartelno dogovarjanje trajalo od leta 2000 do 2010, v osnovi pa so sodelovali SCT, Primorje, Kraški zidar, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor, Ceste mostovi Celje, Gradis in CGP. 15 gradbenih podjetij naj bi se priključilo pozneje.
Urad se po poročanju časopisa ni spuščal v posamezne izkupičke, saj je že samo kartelno dogovarjanje kršitev pravil konkurence. Urad lahko kršitev kaznuje z globo, ki znaša do deset odstotkov celotnega prihodka podjetja v prejšnjem letu.
Kakšna je vloga Darsa?
Razpise je izdajal in posle delil Dars. Ni znano, ali je UVK ugotavljal Darsovo vlogo v tej preiskavi, je pa že pred časom ugotovil, da so gradbena podjetja z omejevanjem konkurence slovenski avtocestni križ podražila za vsaj dve milijardi evrov.