Urad za varstvo konkurence je šest slovenskih žičničarjev oglobil za skupno 1,1 milijona evrov, kazen pa je izrekel zaradi ugotovljenega kartelnega dogovarjanja. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je odločitev pospremil z besedami, da so ugotovitve urada posredovali v najbolj neprimernem trenutku - tik pred smučarsko sezono, nanašajo pa se na smučišča, ki so v zadnjih letih imela majhen prihodek ali celo izgubo.

'V tujini smučišča tudi tržijo skupaj'
Izpostavil je, da kazen ni sorazmerna s prihodki teh podjetji v preteklih letih, ter da globa ni sorazmerna škodi, ki naj bi bila povzročena. Sicer pa je poudaril tudi, da v tujini smučišča skupaj tržijo določene produkte. "Poznamo ogromno smučišč, ki so med seboj povezana in med seboj v ponudbi sodelujejo s skupnimi produkti. Brez skupnega trženja in skupne ponudbe ni prihodnosti," je dejal. Ministrstvo za gospodarstvo je zato pozval, da zagotovi pravne okvire, v katerih se bo lahko slovenski turizem tržil kot ena regija, saj bomo samo tako konkurenčni.

Žičničarji: Naši dokazi so bili zavrženi
V Združenju slovenskih žičničarjev so ob tem dodali še, da so bili v samem postopku dokazi, ki so jih predložili žičničarji, zavrženi, nekateri pa so bili izvzeti iz konteksta. Takšen primer je po besedah predsednika združenja Aleša Uršiča Slovenska smučarska vozovnica, ki je enotna za celo Slovenijo in je namenjena izključno tekmovalcem in trenerjem smučarskih klubov.

Vozovnice dražje ali ne?
Varuh konkurence je sicer odločbo o kartelnem dogovarjanju družb RTC Krvavec, Unior Kovaška industrija, ATC Kanin Bovec, Hotel Cerkno, ŠC Pohorje, RTC Žičnice Kranjska Gora in tudi proti združenju, ki deluje v okviru GZS-ja, o cenah smučarskih vozovnic sprejel maja letos. Kartelno dogovarjanje naj bi trajalo deset let, pri čemer pa ni izključeno, da so se slovenski žičničarji o cenah smučarskih vozovnic dogovarjali dlje časa.

Po nekaterih ocenah so morali smučarji na slovenskih smučiščih zaradi tega dogovora plačevati za četrtino dražje smučarske karte, kot bi jih, če bi na trgu obstajala konkurenca. S tem se Hribar Milič sicer ne strinja, saj pravi, da so bile cene dnevnih vozovnic za odrasle na slovenskih smučiščih v primerjavi s podobnimi smučišči v sosednjih državah celo za 20 odstotkov nižje.