Prejšnji teden so se vodilni newyorški delniški indeksi znižali tudi za več kot pet odstotkov (Nasdaq), pred današnjim razpletom dvodnevnega zasedenja ameriške centralne banke pa ozračje ostaja napeto. Dow Jones (30.707 točk) je v torek izgubil odstotek vrednosti, vse cenejše pa so tudi državne obveznice, kar navzgor potiska njihovo zahtevano donosnost do dospetja. Pri 10-letni ameriški obveznici je ta pri 3,56 odstotka in s tem najvišja v zadnjih enajstih letih. Foto: Reuters
Prejšnji teden so se vodilni newyorški delniški indeksi znižali tudi za več kot pet odstotkov (Nasdaq), pred današnjim razpletom dvodnevnega zasedenja ameriške centralne banke pa ozračje ostaja napeto. Dow Jones (30.707 točk) je v torek izgubil odstotek vrednosti, vse cenejše pa so tudi državne obveznice, kar navzgor potiska njihovo zahtevano donosnost do dospetja. Pri 10-letni ameriški obveznici je ta pri 3,56 odstotka in s tem najvišja v zadnjih enajstih letih. Foto: Reuters

Kdaj bomo na dnu? Obvezniški trgi bi bili lahko blizu temu. Vanguard, drugi največji svetovni upravitelj premoženja, verjame, da bo kmalu konec krutega padanja vrednosti ameriških obveznic, potem ko je donosnost 10-letne obveznice (donosnost se giblje v nasprotni smeri kot cena) prebila mejo 3,50 odstotka in dosegla najvišjo raven po letu 2011. "Agresivnejši kot bo Fed, verjetnejši bo trd pristanek gospodarstva. Vemo pa, da bi potem sledil zasuk v denarni politiki, s čimer bi se spet začela rast vrednosti obveznic," so zapisali pri Vanguardu, ki upravlja 7,3 bilijona dolarjev premoženja.

V tokratnem ciklu obresti vse do 4,5 odstotka
V preteklih ciklih višanja obresti so donosnosti obveznic vrh dosegle pred Fedovima zadnjima dvema dvigoma oziroma tri do šest mesecev pred koncem cikla. Že nekaj časa je precej gotovo, da bo ameriška centralna banka, ki je v boju proti visoki inflaciji vse bolj brezkompromisna, obresti zvišala za 75 bazičnih točk (na 3,0 odstotka), konec cikla pa analitiki pričakujejo marca, ko bodo obresti pri skoraj 4,5 odstotka. Tam naj bi po pričakovanju Wall Streeta tudi ostale nekaj časa, kar je v nasprotju s še nedavnim prepričanjem, da bo hitro sledil cikel nižanja obresti.

Potem ko je predsednik ZDA Joe Biden v pogovoru ob začetku avtomobilskega salona v Detroitu povedal, da je epidemija končana, so v ponedeljek močno zdrsnile vrednosti delnic proizvajalcev cepiv, kot so Moderna, BioNTech in Novavax. Moderna je imela sicer še v drugem četrtletju 2,2 milijarde dolarjev čistega dobička. Vseeno se je vrednost delnic od začetka januarja skoraj prepolovila, tržna kapitalizacija pa zdaj znaša okrog 50 milijard dolarjev. Foto: Reuters
Potem ko je predsednik ZDA Joe Biden v pogovoru ob začetku avtomobilskega salona v Detroitu povedal, da je epidemija končana, so v ponedeljek močno zdrsnile vrednosti delnic proizvajalcev cepiv, kot so Moderna, BioNTech in Novavax. Moderna je imela sicer še v drugem četrtletju 2,2 milijarde dolarjev čistega dobička. Vseeno se je vrednost delnic od začetka januarja skoraj prepolovila, tržna kapitalizacija pa zdaj znaša okrog 50 milijard dolarjev. Foto: Reuters

Ameriška avgustovska inflacija ohladila vlagatelje
Ta teden bo kar 12 centralnih (Fed, BoE, Švicarska centralna banka ...) bank po svetu odločalo o višanju obrestne mere. Pri Bank of America so tako zapisali, da smo pred eno od najagresivnejših faz zaostrovanja denarne politike v zgodovini. Cilj je jasen: vrniti inflacijo v normalne okvire. Julija se je v ZDA prvič po maju 2020 zgodilo, da inflacija (na letni ravni) ni bila višja kot mesec prej. To je že prineslo nekaj olajšanja in preoptimistična pričakovanja, da bo avgustovska inflacija že pokazala večje znake umirjanje. A sledila je hladna prha, inflacija je bila 8,3-odstotna, kar bi lahko bil tudi dokaz, da Fedovo zaostrovanje denarne politike še ne daje želenih rezultatov.

Ustaviti prehitro rast plač
Prav tako visoke inflacijske številke niso šle opazneje navzdol ob nižjih cenah nafte (brent je trenutno pri 90 dolarjih, pred tremi meseci pa je bil nad 110), saj so potrošniki prihranek pri gorivu očitno porabili za nakupe drugih proizvodov. Fed se bo moral predvsem potruditi, da plače ne bi preveč naraščale, zato mora žrtvovati trg dela, ki je trenutno še v odličnem stanju, a bo sčasoma brezposelnost začela naraščati, to pa bo oslabilo pogajalsko moč delavcev in zajezilo rast plač, potem ko je povprečna urna postavka v nekaterih letošnjih mesecih porasla skoraj dvakrat bolj, kot je bilo povprečje v prejšnjem desetletju.

Kriptovalute, torek ob 21.00

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin-8,8 %18.930
eter-17 %1.342
BNB-5,7 %267
XRP+19 %0,495
ada-6,9 %0,443
solana-9,1 %

31,75

Na Frankfurtsko borzo konec meseca prihaja luksuzna avtomobilska znamka Porsche. Prvo javno ponudbo delnic (IPO), s katero naj bi bilo zbranih med 8,7 in 9,4 milijarde evrov svežega kapitala, bodo izvedli 29. septembra. Če bo borza podjetje res ovrednotila na 70–75 milijard evrov, kot pričakuje Porschejevo starševsko podjetje Volkswagen (ta je na borzi vreden okrog 87 milijard evrov), bo to tretji največji evropski IPO. Na voljo bo skoraj 114 milijonov prednostnih delnic Porscheja (te nimajo glasovalne pravice, kar v investicijski javnosti sproža nekaj negodovanja) po ceni med 76,50 in 82,50 evra na delnico. Delničarjem se obeta izjemno privlačna dividenda po približno 18 evrov na delnico, če jo bodo seveda potrdili na decembrski skupščini. Foto: Reuters
Na Frankfurtsko borzo konec meseca prihaja luksuzna avtomobilska znamka Porsche. Prvo javno ponudbo delnic (IPO), s katero naj bi bilo zbranih med 8,7 in 9,4 milijarde evrov svežega kapitala, bodo izvedli 29. septembra. Če bo borza podjetje res ovrednotila na 70–75 milijard evrov, kot pričakuje Porschejevo starševsko podjetje Volkswagen (ta je na borzi vreden okrog 87 milijard evrov), bo to tretji največji evropski IPO. Na voljo bo skoraj 114 milijonov prednostnih delnic Porscheja (te nimajo glasovalne pravice, kar v investicijski javnosti sproža nekaj negodovanja) po ceni med 76,50 in 82,50 evra na delnico. Delničarjem se obeta izjemno privlačna dividenda po približno 18 evrov na delnico, če jo bodo seveda potrdili na decembrski skupščini. Foto: Reuters

S & P 500 naj bi bil konec leta približno tam kot danes
Anketa CNBC-ja med borzniki na Wall Streetu je pokazala, da je v ZDA verjetnost za recesijo v naslednjih 12 mesecih nekaj več kot 50-odstotna, v Evropi pa 72-odstotna. Udeleženci anketi so že šestič zapored znižali ciljno vrednost newyorškega indeksa S & P 500 ob koncu leta, in sicer na 3.953 točk (to je 2,5 odstotka nad trenutno vrednostjo), ob koncu leta 2023 pa pričakujejo, da bo S & P pri 4.310 točkah, kar je slabih 12 odstotkov višje glede na zaključno vrednost tega indeksa v torek, ko je bil trg zelo volatilen (vodilni indeksi so izgubili en odstotek), vlagatelji pa so se neprijetno počutili tudi zaradi spet višjih zahtevanih donosnosti ameriških obveznic. Pri dveletni je zdaj tik pod štirimi odstotki, kar je največ po letu 2007.

"Merge" prinesel unovčevanje dobičkov
Cene zlata so tik nad 1660 dolarji za unčo in s tem v območju najnižje vrednosti po aprilu 2020. Nekoč je bilo zlato varno pribežališče v času inflacije, zdaj pa se vlagatelji umikajo, ker Fed tako močno zaostruje denarno politiko, to pa zvišuje oportunitetne stroške držanja zlata. Pri kriptovalutah je bilo po nadgradnji omrežja ethereum (Merge) opaziti unovčevanje dobičkov (izjema je – v pričakovanju ugodnega razpleta spora z regulatorjem SEC - kriptovaluta XRP), tako da je eter (poleti je njegova vrednost močno naraščala) padel pod 1300 dolarjev, bitcoin pa na 18.400 dolarjev, kar je najmanj po juliju. "The Merge" ali združitev sicer pomeni pomemben mejnik na poti do ethereuma 2.0 in predvsem prinaša prehod na energetsko učinkovitejši način potrjevanja transakcij prek protokola "proof of stake" (dokazilo o lastništvu).