ECB je namreč napovedal program, v okviru katerega bo od letošnjega marca do najmanj konca septembra 2016 oziroma do vzdržne prilagoditve inflacije na raven blizu dveh odstotkov, kar je srednjeročni cilj ECB-ja, mesečno odkupil za 60 milijard evrov obveznic, skupaj pa za 1.140 milijard evrov.

Mrak je pojasnil, da ECB ni imel druge možnosti. "Ker v pogojih gospodarske stagnacije in prehoda evrskega območja v deflacijo ter ob obrestnih merah na ničelni stopnji ECB nima več možnosti ukrepanja s konvencionalnimi instrumenti, se je podobno kot centralne banke ZDA, Japonske in Velike Britanije vendarle tudi ona odločila za nekonvencionalni ukrep v obliki kvantitativnega sproščanja," je dejal Mrak, ki ga ukrep torej ni presenetil.

"Čeprav je realno pričakovati, da ga bodo nekateri ocenjevali kot zapoznelega, ga je vendarle treba oceniti kot potreben in nujen ukrep evrske monetarne politike v pogojih, ko postaja grožnja prehoda v deflacijsko spiralo realnejša, kot je bila še pred nekaj meseci," je povedal.

Ukrep za povečanje povpraševanja in rasti
Ta ukrep bi lahko prek znižanja vrednosti evra in prek povečanja likvidnosti bank pomembno prispeval k povečanju povpraševanja in gospodarske rasti ter posredno k inflaciji na ravni, ki je bližje cilju ECB-ja.

Ob tem je Mrak poudaril, da je predsednik ECB-ja Mario Draghi omenjeni ukrep postavil v kontekst vodenja drugih ekonomskih politik na ravni EU-ja in držav članic. "Ukrep je predstavil kot prvi pogoj za prehod na stabilnejšo gospodarsko rast, to pa se bo lahko zgodilo samo, če bo ta ukrep pospremljen z 'do rasti prijazno fiskalno konsolidacijo' in nadaljevanjem strukturnih reform," je povedal.

Kaj pa delitve izgub?
Mraku se bolj kot ukrep in obseg kvantitativnega sproščanja zdi nepredvidljiv način delitve hipotetičnih izgub, povezanih z odkupi ECB-ja. "Konkretno gre za vprašanje, kdo bi nosil stroške v primeru, da bi prišlo do prestrukturiranja oziroma odpisa dolga določene države evrskega območja. V dosedanjih primerljivih instrumentih odkupovanja obveznic je tveganje nosil ECB, kar pomeni, da bi šlo za solidarno delitev stroškov med državami članicami evrskega območja v skladu z njihovim deležem v banki," je pojasnil Mrak.

Nemčija proti solidarnosti
V preteklih mesecih je postajalo vse bolj jasno, da se ECB ne bo mogel izogniti odkupovanju obveznic, zato se je Nemčija, ki je nasprotovala že sami uvedbi ukrepa, osredotočil na iskanje takšne oblike ukrepa, ki ne bi temeljil na solidarnostni odgovornosti, je pojasnil Mrak.

"Predlagala je, naj namesto ECB-ja odkupe opravljajo nacionalne centralne banke, ki naj namesto osrednje banke prevzamejo tudi tveganja morebitnih izgub," je dejal in spomnil, da bo za okoli 20 odstotkov vrednosti odkupov tveganja nosil ECB, za preostalih 80 odstotkov predvidenih odkupov pa nacionalne centralne banke.

"Tipično evropski kompromis"
"Gre za tipično evropski kompromis, ki pa je tokrat prvič narejen na področju vodenja monetarne politike, katerega razsežnosti danes še ni mogoče oceniti. Že danes pa je mogoče reči, da se je ECB s takšno odločitvijo odločil za precedens, ki postavlja pod vprašaj, ali imamo v evrskem območju še resnično enotno monetarno politiko," je opozoril Mrak, ki sicer ne izključuje možnosti, da bi prišlo do sprememb v četrtek sprejetega ključa delitve tveganj v primeru zaostrovanja v evrskem območju.

Slovenija ne more pričakovati veliko
V Sloveniji od omenjenega ukrepa po Mrakovem mnenju ni mogoče pričakovati prav veliko, saj se je cena zadolževanja v zadnjih tednih močno znižala, zato prostora za nadaljnje znižanje ni več veliko. "Tudi banke bodo sicer lahko prišle do dodatne likvidnosti, a glavni problem za financiranje realnega sektorja že danes ni likvidnost bank, temveč njegova še vedno visoka zadolženost," je še dejal Mrak.

Arhar: Banke bi dale, ampak komu?
Kot je poročal Radio Slovenija, bi ECB v Sloveniji vsak mesec kupil za 300 milijonov evrov vrednostnih papirjev. Denar bodo dobile banke, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar pa meni, da zaradi tega pri nas ne bo več posojil, saj banke ne najdejo pravih posojilojemalcev. Po njegovem mnenju bodo domače banke svež denar porabljale za lastno razdolževanje.

"Banke bi rade dale, banke bi morale dajati. Na eni strani jih kritiziramo, sto novih ukrepov je bilo sprejetih zaradi varnosti, povečanja kapitala in tako naprej. Ampak komu? Rad bi dal tistemu, ki bo vrnil. Tistemu, ki ne bo vrnil, noče nihče dati. Tveganj se vsak izogiba in najbolj tisti, ki diktira, kakšen moraš biti, kako moraš biti previden. To je problem, v začaranem krogu smo," je dejal Arhar.