Estonski premier Andrus Ansip, čilski minister za finance Felipe Larrain, izraelski premier Benjamin Netanyahu, Italianski predsednik vlade Silvio Berlusconi, slovenski premier Borut Pahor in generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria ob predaji povabil za članstvo novim državam. Foto: EPA
Estonski premier Andrus Ansip, čilski minister za finance Felipe Larrain, izraelski premier Benjamin Netanyahu, Italianski predsednik vlade Silvio Berlusconi, slovenski premier Borut Pahor in generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria ob predaji povabil za članstvo novim državam. Foto: EPA
Denar
Letni proračun OECD-ja znaša 328 milijonov evrov, članice pa vanj prispevajo glede na višino njihovega bruto nacionalnega dohodka. Slovenija bo na leto plačevala 2,4 milijona. Foto: MMC RTV SLO

Glede na to, da članstvo v OECD-ju ni poceni, saj bo Slovenija za članarino v elitnem klubu letno odštela 2,4 milijona evrov, plačati pa bo morala tudi pristopne stroške (1,62 milijona evrov), se poraja vprašanje, ali članstvo sploh prinaša koristi.

Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve ter glavni pogajalec za vstop Slovenije v OECD, je že včeraj izpostavil najpomembnejših koristi, ki jih bo Slovenija imela od članstva v organizaciji. Med drugim je dejal: "To je skupina držav, ki je znana po tem, da je najbolj razvita. V tej organizaciji se opravljajo najbolj kakovostne analize gospodarskih, socialnih, zaposlitvenih in drugih vprašanj, ki so za državo pomembne."

"Koliko bomo možnosti izkoristili, je na nas"
Tudi Mojmir Mrak iz Ekonomske fakultete je izpostavil podoben vidik. Pravi, da je članstvo v OECD-ju za Slovenijo pomembno iz več razlogov, najpomembnejši pa je, da s članstvom med drugim dobimo dostop do najboljših analitičnih podatkov, ki jih OECD proizvaja na zelo širokem področju, od same ekonomske politike do trgovine, izobraževanja, okolja in tako naprej, je dejal za Radio Slovenija.

"Skratka, postavljen si v neki krog držav, s katerimi se potem primerjaš. Tovrstne primerjave ti jasno pokažejo, kje si. To ti omogoča, da bistveno bolje vodiš svojo ekonomsko politiko. Je pa res, da je to le možnost. Kako bomo to možnost izkoristili, je pa na nas," je Mrak dejal v pogovoru s Simeono Rogelj.

Košak: Članstvo že samo po sebi prispeva k ugledu
Po mnenju Marka Košaka prav tako iz ekonomske fakultete je bil vstop Slovenije v OECD pričakovan, sodelovanje v klubu pa ima lahko pozitivne učinke na več področjih: "Samo po sebi prispeva k ugledu države. Konkretno pa to ima lahko pozitivne učinke na kapitalskih trgih, pri zadolževanju države."

Tudi na Gospodarski zbornici pozdravljajo vstop v OECD, a opozarjajo, da smo z izpolnitvijo vseh pogojev izpolnili le osnovne pogoje. Razplet bi lahko bil tudi drugačen, pravi izvršna direktorica za zakonodajo in politike Alenka Avberšek in dodaja, da je zdaj na vrsti delo in učenje. "Neposredne koristi so ravno v tem, da se bomo učili v tej skupini dialoga, izmenjave dobrih praks, medsebojnega strokovnega ocenjevanja, spodbujanja. In da bomo temu tudi verjeli. Vsi - socialni partnerji, ekonomski partnerji, vlada, sindikati, delodajalci in tudi civilna javnost," je prepričana Avberškova.

Slovenija bo 1. junija podpisala pogodbo o sodelovanju
Kot je znano, je Slovenija v četrtek v Parizu po treh letih pogajanj prejela tudi uradno vabilo za vstop v OECD. Povabilo v organizacijo je slovenskemu premierju Borutu Pahorju ter predstavnikom Izraela in Estonije predal italijanski premier Silvio Berlusconi, saj Italija letos predseduje Svetu OECD-ja. Slovenija bo, ko bo članstvo v organizaciji ratificirano v parlamentu, postala 34. članica elitnega kluba.